VSC Odločba I Kp 18527/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni R. G. mora nastopiti prestajanje kazni zapora v torek, dne 17. avgusta 2021 od 7.00 do 14.00 ure v Zavodu za prestajanje kazni zapora M. ... .

III. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

1S pritožbeno izpodbijano odločbo je okrožna sodnica kot neutemeljeno zavrnila prošnjo obsojenca za odložitev izvršitve kazni treh mesecev zapora, izrečene obsojencu s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 10. 7. 2020, opr. št. I K 18527/2020, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 1. 9. 2020. Obsojenec bi moral kazen zapora nastopiti dne 24. 5. 2021 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor (v nadaljevanju ZPKZ Maribor). Z vlogo, ki jo je prvo sodišče štelo za pravočasno in dovoljeno, je zaprosil za odložitev kazni zapora iz razloga po 2. točki prvega odstavka Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Zatrjeval je, da mora skrbeti za invalidno mater. Ta je slepa in vsakodnevno potrebuje obsojenčevo pomoč že pri osnovnih opravilih pa tudi pri dajanju injekcij zaradi sladkorne bolezni. Brez navedbe konkretnejših razlogov pa je predlagal tudi, da se kazen zapora izvrši s hišnim zaporam ali pa z delom v splošno korist¹. Ker prošnji ni priložil dokazil o razlogu za odložitev, ga je prvo sodišče z dopisom z dne 29. 4. 2021 pozvalo, da prošnjo v roku treh dni dopolni in sodišču predloži pogodbo o preužitku in zdravniško dokumentacijo, na katero se je skliceval v prošnji. Obsojeni je sicer 22. 5. 2021 sodišču poslal dopolnitev prošnje, a po navedbah prvega sodišča v izpodbijanem sklepu, v njej ponovno ni predložil ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko preverilo njegove navedbe glede zdravstvenega stanja matere in nujnosti zagotavljanja obsojenčeve pomoči. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da je obsojenčeva prošnja neutemeljena in jo je kot tako zavrnilo.

2Zoper odločbo sodišča prve stopnje se je obsojenec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Meni tudi, da je tridnevni pritožbeni rok prekratek in pomeni kršitev Ustave ter konvencije. Sklicuje se na uporabo 86. člena Kazenskega zakonika, ZIKS-1, Ustave RS, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, vendar v nadaljevanju ne substancira, v čem naj bi bili našteti predpisi, ustavne določbe ter določbe konvencij v predmetnem primeru konkretno kršeni. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tudi z aktualno prošnjo za odložitev kazni zapora obsojenec uveljavlja razlog iz 2. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan, če v obsojenčevi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč. Po drugem odstavku istega člena je dopustno iz navedenega razloga kazen zapora odložiti največ za tri mesece. Ne gre spregledati, da je ta isti razlog obsojenec uveljavljal že s prošnjo z dne 6. 10. 2020, ki je bila pravnomočno zavržena kot prepozna in je bilo odrejeno, da kazen zapora nastopi že 9. 11. 2020. Zgolj zaradi ukrepov povezanih z epidemijo Covid-19 je bil postopek za izvršitev kazni začasno ustavljen. Obsojenec je imel torej od 30. 9. 2020, ko je prejel prvi poziv za prestajanje kazni, dovolj časa, da bi poskrbel za nadomestno pomoč materi. Ne glede na to pa je potrebno še opozoriti, da je v skladu z določbo drugega odstavka 25. člena ZIKS-1 dokazno breme na strani prosilca za odložitev izvršitve kazni zapora, saj mora prošnji sam priložiti dokaze o razlogih za odložitev. Na tej podlagi pa lahko tudi sodišče sámo, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1, s potrebnimi preverjanji ugotavlja dejstva, ki jih obsojenec navaja v pritožbi. Vendar pa v primeru, ko obsojenec kot razlog navaja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, takšne uradne poizvedbe sodišča niso dopustne zaradi varovanja osebnih podatkov tretje osebe. Obsojenčeva dolžnost po pozivu prvega sodišča z dne 29. 4. 2021 na dopolnitev vloge je torej bila, da ustrezno dokumentira navedbe in sicer, da je njegova mati huje bolna in ji je zaradi tega nujno potrebna obsojenčeva pomoč. Tega obsojenec ni storil in tudi z dopisom z dne 20. 5. 2021 vloge ni dopolnil. Res sicer v tem dopisu navaja kot dokaz pogodbo o preužitku in zdravniško dokumentacijo materinega zdravstvenega stanja, a teh po prvem sodišču zahtevanih dokumentov dopisu ni priložil. Kar pa se tiče navedb o prekratkem tridnevnem pritožbenem roku, sodišče druge stopnje opozarja, da gre za zakonski nepodaljšljiv rok. Kot že rečeno pa je imel obsojenec možnost priskrbeti zahtevano dokazno gradivo že vse od oktobra 2020, česar pa ni storil. Glede na vse navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana prvostopenjska odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

5Uradni preizkus pritožbeno izpodbijane odločbe pa prav tako ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 247. člena ZUP).

6Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1.

7V skladu z določbo četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni, v konkretnem primeru torej v torek, dne 17. avgusta 2021 od 7.00 do 14.00 ure, vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu pa ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

¹ Ta predlog je pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah kot prepozen zavrglo s sklepom z dne 30. 11. 2020, opr. št. II Kr 18527/2020, ki ga je potrdilo Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 2. 3. 2021, opr. št. III Kp 18527/2020.