VSL Sklep II Kp 55030/2019

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep tudi po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom I Km 55030/2019 z dne 20. 4. 2021 mladoletnemu, sedaj polnoletnemu A. A. izreklo navodilo po 6. točki drugega odstavka 77. člena KZ, na podlagi katerega je dolžan opraviti 30 ur v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v roku štirih mesecev po pravnomočnosti odločbe dalje, glede stroškov pa na podlagi prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da le-ti bremenijo proračun.

2Zoper sklep je pritožbo vložila državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Na pritožbo državne tožilke je odgovoril mladoletni, sedaj polnoletni A. A. in predlagal zavrnitev slednje.

4Pritožba državne tožilke je utemeljena.

5Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da je kljub temu, da je na glavni obravnavi predlagala izrek vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, senat za mladoletnike izrekel vzgojni ukrep, kar pa po 77. členu KZ ni dopuščeno, saj je senat za mladoletnike prezrl določbo prvega odstavka 93. člena KZ, v skladu s katero se sme izreči polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, zgolj vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob podanih pogojih iz tega zakonika pa tudi denarno kazen ali mladoletniški zapor.

6Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam pritožnice, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep navodilo, kršilo kazenski zakon. Mladoletnik je rojen 15. 3. 2002, kaznivo dejanje naj bi storil med 30. 10. 2018 in 31. 10. 2018, torej kot starejši mladoletnik, prvostopenjsko sodišče pa je sklep o izrečenem vzgojnem ukrepu izdalo 20. 4. 2021, ko je bil A. A. že polnoleten.

7Po prvem odstavku 93. člena Kazenskega zakonika (KZ) sme sodišče polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena tega zakonika denarno kazen in ob pogojih iz 89. člena tega zakonika tudi mladoletniški zapor. Navedeno torej pomeni, da se polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, ne sme izreči (samostojnega) vzgojnega ukrepa navodil.

8Ker je prvostopenjsko sodišče mladoletnemu, sedaj polnoletnemu A. A., ki je kaznivo dejanje storil kot starejši mladoletnik, izreklo vzgojni ukrep navodilo po 6. točki drugega odstavka 77. člena KZ, je s tem kršilo kazenski zakon po 5. točki 372. člena ZKP. Kazenski zakon je bil namreč prekršen v vprašanju, ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali odvzemu premoženjske koristi, prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Čeprav med kazenskimi sankcijami v 5. točki 372. člena ZKP niso navedeni vzgojni ukrepi, pa gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke tudi, če sodišče pri izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku prekorači pravice, ki jih ima po določbah KZ.¹

9Državna tožilka je že v predlogu izpostavila, da mladoletnik, ki izhaja iz štiričlanske družine, trenutno živi z mamo, da se je oče nedolgo tega odselil, da je brat na prestajanju zaporne kazni, da ni zaključil osnovnošolskega izobraževanja, ki ga sicer obiskuje v popoldanskem času, a zanj nima motivacije in da je sam priznal, da se zaveda, da je zaradi potrebe po adrenalinu storil več prekrškov in kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zgolj navedlo, da se je mladoletnik zresnil in aktivno pristopil k ureditvi svojega življenja, da je od kaznivega dejanja minilo že dve leti in pol, da gre za lažje kaznivo dejanje, medtem ko se do izpostavljenih življenjskih, osebnih in drugih okoliščin, ki jih je izpostavilo tožilstvo, ter mnenja zaslišanega predstavnika CSD o primernosti nadzorstva organa socialnega skrbstva ni opredelilo, zato ob že izpostavljeni kršitvi kazenskega zakona, pritožbeno sodišče ob preveritvi sklepa po uradni dolžnosti (383. člen ZKP) ugotavlja, da sklep tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s predlaganim vzgojnim ukrepom.

10Navedeni kršitvi (kršitev kazenskega zakona in absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP) sta narekovali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob ponovni proučitvi osebnosti mladoletnika, ki je postal polnoleten, bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku oceniti, ali je potrebno slednjemu ob pogojih iz prvega odstavka 93. člena ZKP izreči vzgojni ukrep ali pa postopek zoper mladoletnega, sedaj že polnoletnega A. A. ustaviti, nato pa svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.

¹ Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 802.