VSRS Sklep II DoR 123/2021

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 3228/2017 z dne 1. 2. 2017 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 8.031,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2016 dalje.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožeča stranka je vtoževala (delno) neporavnane zapadle tri mesečne najemnine (za mesec avgust, oktober in november 2012), obračunane za najem poslovnega prostora v ... na podlagi najemne pogodbe z dne 22. 5. 2012. V postopku je bilo sporno vprašanje zastaranja oziroma pretrganja zastaranja na podlagi pripoznave dolga (podpis IOP obrazca z dne 30. 6. 2014). IOP obrazec je podpisala oseba v računovodskem servisu, pri čemer je imel računovodski servis ustno pooblastilo za zastopanje tožene stranke kot samostojne podjetnice posameznice.

4Zoper drugostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali sta sodišči zmotno uporabili določbi 364. člena in 74. člena Obligacijskega zakonika ter določbo 33. člena Zakona o gospodarskih družbah s tem, ko sta šteli, da podpis oziroma potrditev izpisa odprtih postavk s strani zunanjega računovodskega servisa tožene stranke (samostojnega podjetnika), ki ni imel izrecnega pisnega pooblastila za zastopanje, pomeni izjavo volje oziroma formalno pripoznanje dolga s strani tožene stranke, ki povzroči pretrganje zastaranja v skladu s 364. členom Obligacijskega zakonika?

(2) V kolikor ima računovodstvo pooblastilo za potrjevanje izpisov odprtih postavk, ali to avtomatično pomeni, da ima pooblastilo za izjavljanje volje ter ima tako potrditev izpisa odprtih postavk računovodstva naravo pripoznave dolga na podlagi 364. člena OZ, ali pa gre zgolj za priznanje dejstev in potrditev IOP obrazca s strani računovodstva ne predstavlja formalnopravnega pripoznanja dolga?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožena stranka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).