VSM Sklep I Ip 835/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi I 129/2017 z dne 10. 4. 2017 v delu II. točke izreka - v odločitvi o zavrnitvi predloga za izvršbo zoper dolžnika Š.K. razveljavi ter v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1S sklepom o izvršbi I 129/2017 z dne 10. 4. 2017 je sodišče zaradi izterjave denarne terjatve upnika zoper dolžnika R.Z. dovolilo izvršbo na nepremičninah v lasti tega dolžnika, in sicer za zneske citirane v I. točki izreka. Za denarno terjatev: stroške v višini 75,11 EUR s pripadki in zakonske zamudne obresti od obračunanih pogodbenih obresti od zneska 1.794,31 EUR in zneska 279,88 EUR ter izvršbo zoper dolžnika Š.K. pa je predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je dolžniku R.Z. naložilo nadaljnje izvršilne stroške (III. točka izreka).

2Upnik zoper zavrnilni del sklepa, in sicer zgolj zoper del, ki se nanaša na dolžnika Š.K., vlaga pravočasno pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve ter v vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma opisuje predhodni postopek, ko je sodišče s sklepom In 220/2009 z dne 8. 10. 2009 na predlog upnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 726/2007 z dne 21. 8. 2007 notarke R.G. in priložene listine zemljiškoknjižnega izpiska dovolilo izvršbo zaradi izterjave iste terjatve tako zoper dolžnika R.Z., kot tudi zoper zastavno dolžnico G.K., ki je po podpisu izvršljivega notarskega zapisa postala lastnica dela nepremičnin. Isto okrajno sodišče je v pritožbenem primeru odločalo drugače, s čimer je kršeno načelo zakonitosti. Upnik kot bistveno izpostavlja, da je predlog za izvršbo podal tudi zoper zastavnega dolžnika Š.K. in med drugimi listinami priložil tudi notarsko listino SV 726/2007 ter zemljiškoknjižne izpiske. Trditev sodišča, da v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod, smatra za nepravilno in nezakonito. Javna listina je tista listina, ki izkazuje določeno stanje. Redni izpisek iz zemljiške knjige je javno pravna evidenca, iz katere izhaja, da je Š.K. lastnik nepremičnine zemljiške parcele 11 1, ki je v izvršilnem predlogu označena kot last Š.K. Na podlagi notarskega zapisa, na podlagi vpisane lastninske pravice in na podlagi izvršilnega predloga je upnik zadostil vsem zahtevam, da je možno izdati izvršilni sklep, saj je prehod terjatve zaznamovan v zemljiški knjigi na določenega lastnika, vsi ostali pogoji pa so tudi bili izpolnjeni. Graja tudi stališče sodišča, s katerim pojasnjuje, zakaj upnika ni pozvalo na odpravo pomanjkljivosti po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

3Pritožba je utemeljena.

4Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano poleg obstoja terjatve tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu (21. člen ZIZ). Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je prehod obveznosti izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku.

5Po prvem odstavku 24. člena ZIZ sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena, ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Drugi odstavek 24. člena ZIZ pa določa, da to smiselno velja tudi za izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik.

6V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa Sv 726/2007 z dne 21. 8. 2007, sklenjenega med upnikom in dolžnikom Z.R. V njem je dolžnik soglašal, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na njegovih nepremičninah parc. št. 1 k.o. Ž. in da se po zapadlosti terjatve opravi neposredna izvršba na zastavljeno nepremičnino. Kot je razvidno iz podatkov iz zemljiške knjige (priloga A8, priloga C1), je bila pri predmetni nepremičnini vknjižena zaznamba neposredne izvršljivosti navedenega notarskega zapisa (nepremičnina z ID znakom parc. št. 11 1, k.o. 11 Ž., parc. 1 - ID 3293390, zaznamba neposredne izvršljivosti - ID 13553777). Učinek zaznamovane neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini (drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ). To pomeni, da lahko zastavni upnik predlaga neposredno izvršbo tudi zoper poznejšega lastnika zastavljene nepremičnine, čeprav se neposredno izvršljiv notarski zapis glasi na predhodnega lastnika, v obravnavanem primeru na dolžnika R.Z.

7V obravnavanem primeru izvršilni naslov predstavlja neposredni izvršljiv notarski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), v njem določena obveznost pa zaradi ustanovitve hipoteke za zavarovanje terjatve s soglasjem za neposredno izvršbo, obvezo vsakokratnega lastnika nepremičnine dopustiti prodajo nepremičnine in poplačilo zastavnega upnika iz tako pridobljene kupnine. Prehod obveznosti je treba tako izkazati (zgolj) z izpiskom iz zemljiške knjige,¹ ki izkazuje lastninsko pravico na nepremičnini in s tem pasivno legitimacijo zastavnega dolžnika.

8Upnik je v predlogu za izvršbo kot stranki na pasivni strani označil ne le dolžnika R.Z., temveč tudi zastavnega dolžnika Š.K. Kot izvršilni naslov je res označil le notarski zapis SV 726/2007 z dne 21. 8. 2007, vendar je k predlogu priložil zemljiškoknjižne izpiske, tudi zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino z ID znakom parc. št. 11 1 k.o. 11 Ž., parc. št. 1 (ID 3293390). V predlogu je navedel, da se izvršba zoper zastavnega dolžnika opravi na predmetno nepremičnino. Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je Š.K. lastnik predmetne parcele ter da je na njej na podlagi notarskega zapisa SV 726/2007 z dne 21. 8. 2007 vknjižena hipoteka v zavarovanje terjatve upnika ter vknjižena zaznamba neposredne izvršljivosti. Navedena listina izkazuje prehod obveznosti kot obveznosti iz notarskega zapisa na lastnika nepremičnine, in sicer, da dopusti prodajo nepremičnine in dovoli poplačilo upnika iz tako pridobljene kupnine do višine zavarovane terjatve.

9Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ upniku k predlogu za izvršbo ni potrebno predložiti kvalificirane listine, ki izkazuje prehod obveznosti, temveč jo mora le določno označiti.² Upnik, ki je v obravnavanem primeru listino predložil, s čimer je sodišču omogočen preizkus skladnosti izvršilnega naslova in predloga za izvršbo ter obstoj predpostavk za dovolitev izvršbe, je zahtevo iz citiranega določila ne le izpolnil, temveč celo presegel.

10Kot utemeljeni je sodišče druge stopnje na podlagi zgoraj obrazloženega pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem bo sodišče o tem delu predloga za izvršbo znova odločilo.

11Zaradi pritožbenega uspeha iz zgoraj navedenih razlogov se sodišče druge stopnje do drugih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

12V posledici razveljavitve odločitve, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in vrnitve zadeve v nov postopek, je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo. Odločitev temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Na podlagi prvega odstavka 11. člena SPZ se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Lastništvo nepremičnine se tako dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Stranka pa lahko to domnevo izpodbija.
² Pred novelo ZIZ-E (Ur. l. RS, št. 115/2006) je moral upnik z listino dokazati prehod terjatve. Na podlagi te zakonske zahteve je moral listino predložiti k predlogu za izvršbo.