25. člen ZIZ

V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.

Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije). Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.

Dolžnikov dolžnik v smislu določbe drugega odstavka 100. člena ZIZ v zvezi s 163a. členom ZIZ je izdajatelj vrednostnega papirja.

Tožeča stranka (prej upnica) sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo ni uveljavljala, pač pa se je nanj sklicevala šele v pravdnem postopku. Njen ugovor krajevne nepristojnosti sodišča je zato prepozen.

Glede na zakonsko ureditev odgovornosti ustanovitelja zavoda, ko je v 2. odstavku 49. člena ZZ določeno, da je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, in upoštevajoč, da je Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B v 1. odstavku 16. člena omejil odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, je ustanovitelj poleg obveznosti plačila svojega vložka, odgovoren še za obveznosti zavoda do te višine.

Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe. Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

V tretjem odstavku 523. člena Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je določeno, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni drugače določeno. Tako premoženje gospodarske družbe ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. V tej zvezi tudi ne gre spregledati, da odgovornost družbenika v enoosebnem d.o.o. ni drugače urejena kot v (navadnem) d.o.o.. Družbeniki so zgolj imetniki poslovnih deležev (v obravnavanem primeru je dolžnik imetnik enega deleža) in za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji - takrat govorimo o spregledu pravne osebe. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni pravna oseba, zatorej določb o spregledu pravne subjektivitete niti ni mogoče uporabiti.

V primeru uporaba pravne podlage iz 100. člena ZGD-1, po kateri so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni tudi vsi družbeniki te pravne osebe, in sicer z vsem svojim premoženjem, ne gre za pravno nasledstvo v tekoči izvršbi po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, temveč lahko izvršilno sodišče na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika (prvi odstavek 25. člena ZIZ).

Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano (poleg obstoja terjatve) tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnica, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov – z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.

Sodišče lahko v izvršilnem postopku, na podlagi 25. člena ZIZ, na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Vendar pa to določilo lahko pomeni zgolj podlago za zaključek, da je terjatev tožnika z verjetnostjo izkazana tudi zoper AM kot družbenico, ne pomeni pa, da je na njeni podlagi, ne da bi AM v postopku sodelovala kot stranka, zoper njo mogoče izdati začasno odredbo. V konkretnem primeru pritožnik AM ni navedel kot stranke postopka, zato začasne odredbe zoper njo ni mogoče izdati.

Kljub izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni pogojev za prekinitev postopka po ZPUOOD, saj postopek teče zoper osebno odgovorne družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo po 25. členu ZIZ in ne gre za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe po 24. členu ZIZ.

Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, se zadeve zato ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), ampak je še naprej podana pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo.

Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi. Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.

Ker se pristojnost prisoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev in se spremembe, nastale po vložitvi predloga za izvršbo, ne upoštevajo, je nepomembno, da je Okrajno sodišče s sklepom izvršbo, kolikor se nanaša na nepremičnine, ustavilo.

Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan zoper dva dolžnika, pristojnost sodišča za vodenje izvršilnega postopka in odločanje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pa po pravilu o atrakciji pristojnosti določena glede na nepremičnino v lasti prvega dolžnika. Čeprav je bil sklep o izvršbi zoper prvega dolžnika razveljavljen, zoper drugega dolžnika pa je bila dovoljena izvršba na izvršilna sredstva, po katerih bi bilo za vodenje izvršilnega postopka zoper njega pristojno drugo sodišče, to na pristojnost izvršilnega sodišča ne vpliva. Gre za spremembo okoliščin, do katere je prišlo med postopkom.

ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe. Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.

Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.

Skladno z določbo 2. odstavka 351. člena ZFPPIPP upnik nima pravice po začetku stečajnega postopka nad družbo z neomejeno odgovornostjo v izvršilnem postopku proti osebno odgovornima družbenikoma uveljavljati terjatve na podlagi njune odgovornosti za obveznosti te družbe.

Ker dejstvo, da prva dolžnica za obveznosti družbe ne odgovarja, izhaja iz sodnega registra, se upnica ne bi mogla sklicevati, da za to ni vedela (8. člen ZSReg), pravno nepomembno pa je sklicevanje na stanje sodnega registra, češ da izjava o izstopu iz družbe ni bila nikjer javno evidentirana. Iz navedenih razlogov je upnica dolžnici neutemeljeno povzročila stroške ugovornega postopka.