VSL Sklep I Cp 294/2021

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu glede zahtevka za plačilo civilne kazni (4.000 EUR) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo odškodnine zaradi kršitve poslovne skrivnosti in civilne kazni v skupni višini 6.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.

2Zoper del sodbe, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo civilne kazni (4.000 EUR), vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da mora v primerih, ko so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče izhajati iz v tožbi navedenih pravno relevantnih dejstev in njihove resničnosti ne sme preizkušati. Tožnica je zatrjevala, da je toženec kršil določilo 19. člena Pogodbe o zaposlitvi, saj podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost in s katerimi je razpolagal, ni vrnil, temveč jih tudi po prenehanju delovnega razmerja še vedno hrani na trajnem nosilcu, torej jih je protipravno kopiral. To predstavlja kršitev po 5. členu ZPosS. Ker je delovno razmerje prenehalo v letu 2018, toženec pa je podatke uporabil v letu 2019, so napačni razlogi sodišča o izjemi iz 4. člena ZPosS v zvezi z 219. členom ZPP. Toženec podatkov ni pridobil za obrambo v pravdnem postopku, temveč že prej, pri čemer sta po prvi alineji drugega odstavka 5. člena ZPosS uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti protipravni, če je oseba poslovno skrivnost pridobila protipravno. Sodišče glede na navedeno nepravilno izenačuje pojme pridobitve, razkritja in uporabe poslovne skrivnosti, saj gre za tri različna ravnanja in kršitve ter je civilno kazen upravičeno izreči za katerokoli kršitev pravice, ki je bila storjena namerno ali iz hude malomarnosti. Napačno je tudi sklicevanje sodišča na 219. b člen ZPP, ki stranki omogoča, da od nasprotne stranke zahteva razkritje poslovne skrivnosti in predpisuje poseben postopek njenega varovanja, ne varuje pa položajev, ko stranka sama razkriva protipravno pridobljene podatke. Odločitev sodišča je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nima razlogov o tem, ali je bila toženčeva pridobitev podatkov zakonita ali protipravna, poleg tega obstajajo nasprotja v razlogih o vzrokih za razkritje podatkov v sodnem postopku v povezavi z oddajo X. Sodišče je tudi kršilo razpravno načelo, ko je vpogledalo v prispevek, ki ga tožnica v dokaz svojih trditev ni predlagala.

3Na pritožbo je odgovoril toženec in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe zaradi nesklepčnosti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine in civilne kazni zaradi kršitve poslovne skrivnosti, pri čemer je predmet pritožbenega preizkusa le zahtevek na plačilo civilne kazni.

6Nesklepčnost pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja (tretji odstavek 318. člena ZPP), sodišče pa lahko tožbeni zahtevek zavrne, ne da bi tožbo vrnilo v popravo, le če je nesklepčnost neodpravljiva.

7Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je toženec po prenehanju delovnega razmerja pri tožnici¹ kršil določilo 19. člena Pogodbe o zaposlitvi, po katerem bi delodajalki moral predati vse posle in dokumentacijo, kamor spadajo tudi originalni izpisi iz CVS telemetričnega sistema za sledenje ter digitalne tahografske kartice za 90 voznikov. Ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost, saj pomenijo konkurenčno prednost na trgu in so ključni za njeno poslovanje, zato je imelo dostop do njih zgolj nekaj oseb v podjetju. Toženec si je podatke protipravno prilastil, jih prenesel na USB ključek, po končanem delovnem razmerju pa jih ni vrnil, temveč jih še vedno hrani in jih je celo uporabil pri odgovoru na tožbo v pravdni zadevi II P 105/2019. Tožnica je nadalje navedla, da za namene pravdnega postopka ocenjuje običajno nadomestilo za uporabo poslovne skrivnosti na 2.000 EUR in zahtevala poleg njegovega plačila tudi 200 % povišanje kot civilno kazen.

8Po določilu prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPosS je pridobitev poslovne skrivnosti protipravna, če se izvede z neposrednim nedovoljenim dostopom, prisvojitvijo ali kopiranjem dokumentov, gradiv vsebin ali elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost, ali je iz njih mogoče dognati poslovno skrivnost, ali z drugim ravnanjem, za katero se šteje, da je v nasprotju s poštenimi poslovnimi praksami, po drugem odstavku tega člena pa sta uporaba in razkritje poslovne skrivnosti protipravna, če jo uporabi ali razkrije oseba, ki izpolnjuje enega od pogojev: (1) je poslovno skrivnost pridobila protipravno, (2) krši sporazum o zaupnosti ali katerokoli drugo dolžnost molčečnosti v zvezi s poslovno skrivnostjo, (3) krši pogodbeno ali katerokoli drugo dolžnost omejitve uporabe poslovne skrivnosti, ali (4) je v času uporabe ali razkritja vedela ali bi v danih okoliščinah morala vedeti, da je bila poslovna skrivnost, ki jo je pridobila od druge osebe, uporabljena ali razkrita protipravno. ZPosS v nadaljevanju v 9. členu opredeljuje zahtevke imetnika poslovne skrivnosti zoper kršitelja, v 10. členu pa predpisuje tudi možnost izreka civilne kazni, pri čemer določa, da lahko imetnik poslovne skrivnosti, ki mu je bila kršena pravica namerno ali iz hude malomarnosti, zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega nadomestila za uporabo poslovne skrivnosti, povečanega za 200 %, ne glede na nastalo premoženjsko škodo. Izrek civilne kazni tako ni vezan le na primere, ko bi imetniku poslovne skrivnosti z njenim razkritjem nastala škoda, temveč je kazen mogoče izreči za vsako kršitev, med katere nedvomno spadajo tudi protipravna prisvojitev, kopiranje in zadrževanje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

9Ker iz tožbenih trditev izhaja, da je toženec kršil pravice imetnika poslovne skrivnosti že s protipravno prisvojitvijo podatkov, sodišče prve stopnje pa je glede zahtevka na prepoved nadaljnjih kršitev in uničenje protipravno pridobljenih podatkov tožbo vrnilo v popravo, je odločitev o nesklepčnosti tožbenega zahtevka za plačilo civilne kazni materialnopravno napačna. Ob tem pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče zmotno enačilo pojme pridobitve, razkritja in uporabe poslovne skrivnosti, pri čemer je tudi prezrlo, da si je toženec podatke prisvojil še preden je bil tožen v pravdnem postopku in zato vsaj za njihovo pridobitev ne more veljati izjema iz 7. člena ZPosS.

10Ker tožba glede zahtevka na plačilo civilne kazni po povedanem ni nesklepčna, sodišče pa bo o njem lahko odločilo šele, ko se bo vsebinsko opredelilo do vseh zatrjevanih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Ker sodišče o zahtevku zaradi napačnega materialnopravnega stališča sploh še ni vsebinsko odločalo, bi bilo dopolnjevanje postopka prvič na pritožbeni ravni, upoštevajoč kontrolno funkcijo pritožbenega sodišča, nedopustno.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Kjer je bil zaposlen kot referent za kadrovske zadeve do septembra 2018.