UPRS Sodba II U 243/2020-11

Tožba se zavrne.

1Predmet tožbenega zahtevka je izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP), s katero je organ zavrnil prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki zastopanja in pravnega svetovanja za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. IV Kp 3/2020 (I. točka izreka). Z isto odločbo je tožena stranka še odločila, da se prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki izdelave pisnega pravnega mnenja v zvezi s sklepom Višjega sodišča z dne 23. 4. 2020 IV Kp 3/2020, zavrže ( II. točka izreka).

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prosilec predhodno dne 4. 5. 2020, zaprosil za nujno dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Bpp 435/2020, in sicer za pravno svetovanje, katero je dne 15. 5. 2020 dopolnil z obrazcem. Okrožno sodišče je v zadevi Su 271/2020 dne 15. 4. 2020 odločilo o zahtevi in zahtevo prosilca (za obisk novinarke A. A., ki ga je predhodno prepovedal direktor zavoda) zavrnilo, Višje sodišče v Mariboru pa je nato s sklepom VI Kp 3/2020 dne 23. 4. 2020 navedeni sklep Okrožnega sodišča odpravilo, ker je štelo, da v zadevi ni odločal pristojni organ, saj predsednica Okrožnega sodišča ni bila funkcionalno pristojna za sprejem tovrstne odločitve. Okrožno sodišče je 2. 6. 2020 prošnji prosilca za BPP glede pravnega svetovanja ugodilo in mu, v skladu s 26/1 Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), dodelilo pol ure pravnega svetovanja, in sicer odvetnika B. B., pri čemer je prosilec uveljavil pravno svetovanje, saj je odvetnik z njim vzpostavil stik in tudi vrnil napotnico za svetovanje, ki je potekalo 29. 6. 2020.

32. 7. 2020 je prosilec v predmetni zadevi Bpp 764/2020 podal novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, in sicer za pravno svetovanje v zvezi s storitvijo odvetnika B. B. iz zadeve Bpp 435/2020, iz katere je prejel Zapisnik o pravnem svetovanju (listovna številka 9), saj iz zapisnika naj ne bi izhajalo, kaj mu je odvetnik svetoval, temveč bi naj iz zapisnika izhajala zgolj odvetnikova pojasnila. Ker je tako prosilec menil, da odvetnik ni opravil svoje naloge, je želel dodelitev nove BPP za pravno svetovanje v zvezi s predmetno zadevo.

4Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP po vpogledu v zadevo Bpp 435/2020 ugotovil, da je Višje sodišče sklenilo, da je glede na to, da prosilec v svoji vlogi (poleg nestrinjanja z odločitvijo direktorja o prepovedi obiska novinarke) dejansko opozarja na kršitev pravic in nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, za reševanje takšne pritožbe pa je funkcionalno pristojen Generalni direktor URSIKS (prvi odstavek 85. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS-1). Zaradi navedenega je bila prošnja prosilca odstopljena v pristojno reševanje Generalnemu direktorju URSIKS, kolikor pa prosilec ne bi bil zadovoljen z odgovorom ali le-tega ne bi prejel v roku 30 dni, pa ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 85. člena ZIKS-1).

5Iz obrazložitve odločbe nadalje izhaja, da prosilec v predmetnem izpodbijanem postopku želi prejeti BPP v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev/zahteve za varstvo zakonitosti, ki pa se po določbi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sme vložiti le v postopku odločanja kazenskega postopka, ki je bil končan s pravnomočno sodno odločbo, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.

6Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 23. 4. 2020 opr. št. VI Kpr 3/2020 ni odločba, s katero je bil kazenski postopek končan ampak gre za odločbo izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku, v postopku izvrševanja kazni, zaradi česar tudi ni pogojev za vložitev izrednega pravnega sredstva v skladu s 420. členom ZKP, in sicer iz razloga, ker prosilec razlogov za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni konkretiziral, niti po nazivu, niti po pozivu sodišča z dne 15. 7. 2020, temveč je le navedel, da naj odvetnik izdela pisno pravno mnenje, s katerim bo izkazana verjetnost, da bo v postopku pred vrhovnim sodiščem uspel.

7Tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi navaja, da je po vpogledu v spis Bpp 435/2020, v katerem je prosilcu že bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 23. 4. 2020 opr. št. VI Kp 3/2020, v kateri je za izvedbo del bil določen odvetnik B. B. iz Novega mesta ugotovila, da je odvetnik prosilcu pojasnil, kakšno je bilo stališče Višjega sodišča.

8Tako je tožena stranka ugotovila, da s sklepom Višjega sodišča ni bilo vsebinsko odločeno o zahtevi za sodno varstvo oziroma o pritožbi storilca, temveč je šlo za odločitev o funkcionalni pristojnosti, in sicer, da je za odločanje o prosilčevi pritožbi pristojen Generalni direktor URSIKS, kar je bilo prosilcu že pojasnjeno v sami odločbi, tako s strani odvetnika, kakor tudi, da ima prosilec možnost vložiti vlogo na ministrstvo in kasneje sprožiti upravni spor. V posledici tako prosilec nima možnosti za uspeh, saj v konkretnem primeru ne gre za razlog iz prvega odstavka 420. člena ZKP, je tožena stranka njegov predlog zavrnila (I. izreka izpodbijane odločbe).

9Glede prošnje prosilca, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki izdelave pisnega pravnega mnenja, pa je tožena stranka ugotovila, da glede na to, da je bila prosilcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki izdelave pisnega mnenja z odločbo št. Bpp 435/2020 z dne 2. 6. 2020 že dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, in da je odvetnik B. B. tudi izdelal pisno mnenje, bilo tako potrebno prošnjo prosilca v tem delu kot nedovoljeno zavreči, zaradi česar je tožena stranka odločila, kot izhaja iz izreka II. točke izpodbijane odločbe.

10Tožnik vlaga tožbo zoper predmetno izpodbijano odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 764/2020 z dne 22. 7. 2020 in navaja, da je želel pravno svetovanje – vrsta NUJNO v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. VI Kp 3/2020 z dne 23. 4. 2020, pri čemer navaja, da odvetnik ni izdelal pisnega mnenja, saj mu to tožena stranka v zadevi Bpp 435/2020 ni niti naložila, temveč je izdelal zgolj zapisnik o posvetu dne 29. 6. 2020, zaradi česar tožena stranka o pisno izdelanem pravnem mnenju predhodno še ni odločala, in tako ni imela pogojev za uporabo določb 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZPP in 1. točke drugega odstavka 37. člena ZPP, ko je z odločbo Bpp 764/2020 zavrgla prošnjo tožnika.

11Tožnik tako predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

12Tožena stranka je dne 14. 8. 2020 na tožbo odgovorila in navedla, da je bila prosilcu z odločbo Bpp 435/2020 z dne 2. 6. 2020 že dodeljena pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 23. 4. 2020 opr. št. VI Kp 3/2020, pri čemer se za pravno svetovanje, v skladu z določbo tretjega odstavka 26. člena ZBPP, šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti n pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tožena stranka navaja, da je odvetnik po opravljeni storitvi priložil tudi mnenje o zadevi, v zvezi s katero prosilec potrebuje pravno svetovanje, pri čemer iz priloženega zapisnika o pravnem svetovanju izhaja, da je odvetnik tožniku pojasnil njegov pravni položaj ter ga seznanil s postopki za zavarovanje tožnikovih pravic, zaradi česar je tožena stranka ocenila, da je prosilcu za isto zadevo BPP že bila dodeljena.

13Tožeča stranka je v svoji vlogi z dne 19. 8. 2020 ponovno poudarila kot že navaja, v tožbenih navedbah.

14Tožba ni utemeljena.

15Sodišče po pregledu vsebine zadeve Bpp 435/2020 kot tudi vsebine zadev Bpp 764/2020 ugotavlja, da držijo navedbe tožene stranke o odločitvi Višjega sodišča v Mariboru VI Kp 3/2020 z dne 23. 4. 2020, ki je razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Mariboru in zahtevo za sodno varstvo odstopilo v reševanje in podalo napotilo, da se zahteva za sodno varstvo odstopi v reševanje URSIKS, in sicer iz razloga, ker Okrožno sodišče v Mariboru in njegova predsednica nista pristojna organa, ki bi bila funkcionalno pristojna za sprejem odločitve o vprašanju predhodne prepovedi direktorja Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij.

16Iz vsebine listinskega gradiva prav tako izhaja, da je v zvezi s sklepom VI Kp 3/2020, dne 2. 6. 2020 bilo ugodeno prošnji prosilca za dodelitev pol ure pravnega svetovanja, in sicer odvetnika B. B., pri čemer iz vsebine zapisnika o pravnem svetovanju z dne 29. 6. 2020 (listovna številka 9) izhaja, da je bilo prosilcu natančno pojasnjeno, da kršitve, ki jih je navajal v zahtevi za sodno varstvo niso takšne narave, da bi bilo možno zoper njih uveljavljati sodno varstvo po 83. členu ZIKS, temveč gre za primer, ko je treba uporabiti določbo 85. člena ZIKS, v katerem je določeno, da če gre za drugo kršitev pravice ali druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, da ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Iz navedenega zapisnika tudi izhaja, da je odvetnik prosilcu pojasnil, da ima enake pravne možnosti kot mu je bilo obrazloženo že v zadevi Bpp 434/2020, tako glede pravice vložitve pritožbe zoper odločbo generalnega direktorja, kakor tudi, da po ustaljeni sodni praksi odločbe generalnega direktorja in ministrstva v postopku, ki je urejen v 85. členu ZIKS, ne štejejo za upravne odločbe in zoper njih ni zagotovljenega sodnega varstva in da predmetna zadeva ni takšna, da bi se lahko uporabil 83. člen ZIKS-a, na podlagi katerega bi v skladu s 4. členom ZUS-1 lahko sprožil upravni spor s tožbo pred upravnim sodiščem.

17Iz vloge prosilca v predmetni zadevi Bpp 764/2020 z dne 13. 7. 2020, druge strani, jasno izhaja, da je prosilec podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. VI Kp 3/2020 z dne 23. 4. 2020 zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, in da predlaga kot izbranega odvetnika B. B.. Iz spisovnega gradiva izhaja prav tako poziv tožene stranke prosilcu naj predloži dokaze, ki izkazujejo verjetnost, da bo uspel v postopku pred Vrhovnim sodiščem RS, česar prosilec ni predložil.

18V 420. člen ZKP je določeno, da je možno izredno pravno sredstvo ali zahtevo za varstvo zakonitosti kot je že zgoraj navedeno vložiti le zoper pravnomočne odločbe, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper druge pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča moč pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

19Glede prosilčevega predloga za dodelitev pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. VI Kp 3/2020 se sodišče pridružuje navedbam tožene stranke, da v predmetni zadevi ne gre za zadevo, zoper katero bi bilo mogoče vložiti izredno pravno sredstvo in se tako v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje na obrazložitev tožene stranke iz izpodbijane odločbe in jo na tem mestu zaradi nepotrebnega podvajanja navaja ponovno.

20Glede prošnje oziroma odločitve tožene stranke v izreku pod II izpodbijane odločbe (verjetno glede prošnje prosilca z dne 6. 7. 2020) za dodelitev BPP za pravno svetovanje novega odvetnika C.C., ki bi svetoval v zvezi s podanim mnenjem odvetnika B. B. in nezadovoljstvom prosilca z navedenim mnenjem, sodišče pojasnjuje, da iz listine z naslovom „Zapisnik o pravnem svetovanju“, l. št. 9 jasno izhajajo pojasnila določenega odvetnika v zvezi s pravnimi vprašanji, ki jih je imel prosilec. Stvar razumevanja in nestrinjanja z izdanim mnenjem pa je zgolj stvar prosilčeve interpretacije in ponovna dodelitev BPP iz razlogov domnevnega nezadovljstva z izdanim mnenjem ni mogoča in ne bi bila v skladu s 1. členom ZBPP, katerega namen je uresničevanje pravice do sodnega varstva.

21Tako se sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe strinja z odločitvijo in obrazložitvijo tožene stranke in se, v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, pridružuje utemeljitvi tožene stranke iz izpodbijane odločbe.

22Sodišče pripominja, da glavne obravnavne v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, pri čemer je v obravnavani zadevi šlo za presojo in pravilne uporabe materialnega prava in za pravno vprašanje ter presojo pravnih norm, stališč in njihovih razlag, in sicer kako je šteti sklep Višjega sodišča v Mariboru in ali je v skladu z določili ZKP mogoče vložiti izredno pravno sredstvo, kakor tudi ali je ob že dodeljeni BPP za pravno svetovanje zaradi nezadovoljstva z izdanim mnenjem mogoče določiti ponovno BPP, zaradi česar je tako sodišče o zadevi odločilo na seji senata (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

23Iz zgoraj navedenih razlogov je izpodbijani upravni akt po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.