VSRS Sklep II DoR 85/2021

Predlog se zavrne.

1Pravdni stranki sta razvezana zakonca, katerih življenjska skupnost je trajala od septembra 2005 do 4. septembra 2016. V njej so se jima rodili trije otroci. V predmetnem pravdnem postopku sta zahtevala ugotovitev obstoja skupnega premoženja in določitev deležev na njem.

2Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada stanovanje na naslovu A., stanovanjska oprema in gospodinjski stroji (43. točk v III. točki izreka in šestnajst odstavkov v IV. točki izreka), avtomobil Citroen Berlingo, z letom registracije 2009, 100 % poslovni delež tožeče stranke v družbi G., d. o. o., ter denarna sredstva na računih pravdnih strank. Ugotovilo je, da je delež tožnice na skupnem premoženju 70 %, delež toženca pa 30 %. Drugačna tožbena zahtevka, tj. da v skupno premoženje spada tudi stanovanje na B., dodatna stanovanjska oprema in gospodinjski stroji, premoženje družbe G., d. o. o. ter zahtevka glede drugačnih deležev na skupnem premoženju je zavrnilo.

3Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da pripada tožnici delež na skupnem premoženju v višini 74 %, tožencu pa 26 %, pri čemer se drugačen tožbeni zahtevek toženca zavrne; posledično je poseglo tudi v odločitev o stroških postopka, v preostalem pa je pritožbo tožnice in v celoti pritožbo toženca zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Tožencu je naložilo, da mora tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka.

4Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali je izračun deležev v prvostopenjski in drugostopenjski sodbi z matematičnega vidika napačen?

2) Ali bi ob upoštevanju dejanskega stanja bila ocena prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, da je delež tožnice na skupnem premoženju večji?

3) Kolikšen bi bil delež na skupnem premoženju, če bi prvostopenjsko sodišče in drugostopenjsko sodišče pravilno upoštevali večji prispevek toženca, ki je v pretežnem delu skrbel za gospodinjstvo in je bilo na njem breme organizacije varstva in vzgoje otrok, z otroki se je toženec več ukvarjal, tudi z njihovimi obveznostmi v vrtcu in šoli?

4) Kaj takšno odstopanje deleža na skupnem premoženju od sodne prakse pomeni za rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe materialnega prava ali razvoja prava preko sodne prakse?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).