VSRS Sklep II DoR 81/2017

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 127. člena Zakona o dedovanju (ZD), da posledice dedne nevrednosti oporočnega dediča nimajo pravnih posledic za zakonite dediče zapustnika in zato tožnik nima interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki je umrl med zapuščinskim postopkom?

2. Ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je sodišče druge stopnje v izreku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, čeprav ga je na pravdo napotilo zapuščinsko sodišče s sklepom, s čimer izkazuje interes za to pravdo?

1Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval, da se ugotovi, da je oporočni dedič J. G. dedno nevreden po zapustnici M. G. Ker je J. G. med zapuščinskim postopkom umrl, je zahtevek uveljavljal zoper njegove zakonite dedinje. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: (1) Ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno uporabilo prvi odstavek 127. člena ZD, ko je presodilo, da posledice dedne nevrednosti oporočnega dediča nimajo pravnih posledic za zakonite dediče zapustnika in zato tožnik nima interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki je umrl med zapuščinskim postopkom? in (2) Ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje v izreku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, čeprav ga je na pravdo napotilo zapuščinsko sodišče s sklepom, s čimer izkazuje interes za to pravdo? Navaja, da glede prvega vprašanja sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, praksa višjih sodišč pa ni enotna. Trdi, da v primeru oporočnega dedovanja dedujejo namesto dedno nevrednega zakoniti dediči oporočitelja. Pri oporočnem dedovanju namreč ni vstopne pravice, zato dedni delež dedno nevrednega ne dedujejo v vsakem primeru njegovi potomci. Dopustitev drugega vprašanja pa predlaga, ker so razlogi sodbe nelogični, med seboj v nasprotju in v nasprotju z odločitvijo v izreku. Če je pravni interes za tožbo podan, ni logično, da ni podan pravni interes za materialnopravno presojo. Z zavrnitvijo tožbenega zahtevka je postala odločitev o tem, da oporočni dedič ni dedno nevreden pravnomočna, tega pa sodišče vsebinsko sploh ni presojalo. Pomanjkanje interesa bi narekovalo zavrženje tožbe.

2Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za revizijo iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani, zato je dopustilo glede predlaganih vprašanj, razvidnih iz izreka sklepa.