VSRS Sklep II DoR 37/2017

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje o objektivni odgovornosti tožene stranke in soprispevka oškodovanca k nastanku škode.

1Tožnik B. B.. se je telesno poškodoval 20. 7. 2001 pri doskoku tandemskega skoka s padalom, ki ga je opravil z zavarovancem tožene stranke A. A-ju. A. A. je imel tedaj pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti oziroma je imelo zavarovanje sklenjeno njegovo podjetje P., d.o.o. Zavarovanje je krilo tudi odškodninske zahtevke, izvirajoče iz poklicne odgovornosti učitelja padalstva, vključno pri skokih v tandemu, zavarovana rizika pa sta tako telesna poškodba kot smrt. A. A. je skoke s padalom v tandemu nudil na trgu; tudi skok tožnika, pri katerem je prišlo do poškodbe, je bil plačan.

2Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožniku plačati 7.409,62 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku, za 2.197,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa je zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je dejavnost, s katero se je ukvarjal A. A., nevarna dejavnost, zato tožena stranka za škodo iz te dejavnosti odgovarja objektivno, tožnikovega prispevka pa ni, čeprav je ob pristanku reagiral nekoliko napačno, vendar je bila taka reakcija spontana, zato ne more biti podlaga za delno razbremenitev tožene stranke.

3Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo; odgovornost tožene stranke je objektivna, prispevka oškodovanca ni in višina odškodnine je pravilno odmerjena.

4Tožena stranka je zoper sodbo drugostopenjskega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije in sicer glede pravnih vprašanj:

- ali sta bila v predmetni zadevi pravilno uporabljena 149. in 150. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ob presoji nižjih sodišč, da tandemski skok s padalom, za katerega se je tožnik prostovoljno odločil, predstavlja nevarno dejavnost oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo, za katero izvajalec dejavnosti odgovarja po načelu objektivne odgovornosti;

- ali je bil v predmetni zadevi pravilno uporabljen 153. člen OZ pri presoji, da ni podan soprispevek tožnika;

- ali je zavarovanec tožene stranke, ki se ukvarja z izvajanjem padalskega športa, padalcem, ki se prostovoljno odločijo za izvedbo tega športa, v vsakem primeru odgovoren za rizike, ki so povezani s padalstvom;

- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč, da mora tožena stranka prevzeti odgovornost za tožnikovo nepravilno presojo in reakcijo v kritičnem trenutku, zaradi česar je prišlo do škodnega dogodka in

- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč, da tudi tožnikov prispevek k nastali škodi, ki je bil v obravnavanem primeru prevladujoč (absoluten), ne razbremeni odgovornosti tožene stranke za nastanek obravnavane škode.

5Dopustitev revizije torej tožena stranka predlaga glede vprašanj pravilnosti presoje o objektivni odgovornosti tožene stranke in o odsotnosti tožnikovega soprispevka k nastanku škode. V zvezi s prvim vprašanjem tožena zavarovalnica opozarja na mnenje sodnega izvedenca za letalski promet, da je skok s padalom šport, ki je ob doslednem upoštevanju predpisov, pravil in ustaljene prakse, varen. Prav tako opozarja na zahtevo iz 17. člena Uredbe o jadralnem zmajarstvu in jadralnem padalstvu, da mora imeti letalna naprava, ki se uporablja za letenje v tandemu, na vidnem mestu nameščeno čitljivo obvestilo "letite na lastno odgovornost!". Za skok se je odločil tožnik prostovoljno, pred tem je bil o celotni dejavnosti in varnostnih ukrepih dovolj informiran, saj mu je zavarovanec tožene stranke pravilno pokazal skok in mu pravilno razložil in nakazal nevarnost nepravilnega skoka oziroma doskoka. Tožnik se je rizikov in nevarnosti zavedal in je nanje pristal. Zakaj je dejavnost, s katero se je ukvarjal zavarovanec tožene stranke, nevarna, pritožbeno sodišče ne pojasni, prostovoljne odločitve tožnika za skok in njegovo zavedanje vseh rizikov in nevarnosti pa ne upošteva, kar je v nasprotju z odločbo II Ips 222/2005. Pojasnilo ni niti tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka, pa je bil ta celo prevladujoč. Predlogu prilaga odločbi Višjega sodišča v Kopru Cp 578/2008 in Vrhovnega sodišča II Ips 222/2005.

6Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a. člena Zakona o pravdnem postopku so podane glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo skladno z določbo 3. odstavka 367.c člena istega zakona dopustilo.