VSK Sklep II Ip 2/2021

I. Pritožbi se ugodi, sklep z dne 2. 12. 2020 se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi se ugodi, sklep z dne 11. 11. 2020 se v izpodbijanem delu, ki se nanaša na odmerjene izvršilne stroške nad zneskom 41,16 EUR, razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom z dne 2. 12. 2020 je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov predlog z dne 5. 11. 2020 za omejitev izvršbe na dolžnikov motorni čoln G., letnik 2009 (I. točka izreka), dovolilo odlog izvršbe na ta predmet do prodaje ostalih predlaganih dolžnikovih premičnin oziroma obvestila izvršitelja, da jih ni mogoče prodati (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Z izpodbijanim sklepom z dne 11. 11. 2020 pa je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 463,47 EUR in jih naložilo v plačilo dolžniku.

2Zoper zavrnilni del sklepa (I. točka izreka) z dne 2. 12. 2020 in delno zoper sklep z dne 11. 11. 2020 se dolžnik pritožuje.

3V pritožbi zoper sklep z dne 2. 12. 2020 navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe 80. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri odločitvi se je namreč oprlo na določbo prvega odstavka 80. člena ZIZ, ki za dolžnika ne pride v poštev. Dolžnik je namreč gospodarsko interesno združenje (v nadaljevanju GIZ) in sam ne opravlja gospodarske dejavnosti. Skladno z določbo 563. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ne sme ustvarjati dobička, zato se niti ne šteje med gospodarske družbe v smislu 3. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje bi zato pri odločanju moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 80. člena ZIZ. V tem primeru pa se sme dovoliti izvršba samo na tiste stvari, ki dolžniku niso potrebne za opravljanje dejavnosti ali nalog. Izpostavljeni odstavek tako ne predvideva, da bi morale biti zarubljene premičnine nujne za opravljanje dolžnikove dejavnosti. Ne glede na to pa se dolžnik tudi ne strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da zarubljen motorni čoln ni nujno potreben za opravljanje njegove dejavnosti. V svojem predlogu je že pojasnil, da v svojstvu GIZ že več let za svoje člane promovira dejavnost potniškega prometa na vseh vrstah ladij. To je izkazal z izpisom iz spletne strani, enako pa je razvidno iz ustanovitvenega akta, ki ga je predložil upnik. Dejavnosti organiziranja potovanj in s tem povezane dejavnosti turističnih agencij pa dolžnik ne izvaja neposredno sam, saj tega kot GIZ niti ne sme početi. Kot izhaja iz ustanovitvenega akta namreč dolžnik nastopa s promotivnimi dejavnostmi pod skupnim imenom njegovih članov in deluje z namenom usmerjanja in pospeševanja poslovnih stikov z domačimi in tujimi partnerji. Dejavnosti, na katere se je naslonilo sodišče prve stopnje, so dejavnosti, s katerimi se neposredno ukvarjajo njegovi člani, medtem ko dolžnik skrbi za promocijo in pospeševanje stikov na tem področju. V svojem predlogu je dolžnik tudi pojasnil, da je motorni čoln osnovno sredstvo, ki ga dolžnik uporablja za izvajanje promocijskih izletov bodočih strank in poslovnih partnerjev članov interesnega združenja. S tem pa niso mišljeni turisti ali potniki, temveč predstavniki ladjarjev, ki nudijo storitve potniškega prometa na križarkah. Te dolžnik pelje na promocijske izlete, v sklopu katerih jim prikazuje vplutje v slovenska pristanišča, ladjar pa ob tem oceni kvaliteto, globino in primernost sidrišča. Dolžnik prilaga fotografije nekaterih potniških ladij, ki so po njegovi zaslugi na tak način že vplule v slovensko morje. Glede na to je sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo, da zaradi velikosti čolna, ki naj bi bil primeren za družinske izlete in ribištvo, dejavnosti dolžnika z njim ne bi bilo mogoče opravljati. Za izvajanje promocijskih dejavnosti je ta motorni čoln dovolj velik in tudi primerno opremljen. Dolžnik je v dokaz tega predlagal tudi zaslišanje dveh predstavnikov dolžnika, vendar jih sodišče prve stopnje ni izvedlo. Sodišče za to tudi ni navedlo razlogov, zato izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Iz tega razloga je podana kršitev 22. člena Ustave RS, ki sodišču nalaga, da o pravicah strank odloči po opravljeni obravnavi, na kateri opravi predlagano zaslišanje strank.

V pritožbi zoper sklep z dne 11. 11. 2020 pa dolžnik navaja, da sodišče ni pravilno odločilo o stroških izvršitelja v zvezi z rubežem njegovega motornega čolna (postavke 4-9 obračuna stroškov izvršitelja). Dolžnik je namreč v postopku zatrjeval, da je izvršba na njegov motorni čoln v skladu z določbo 80. člena ZIZ nedopustna. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tudi preklicalo dražbo tega čolna, vendar o dolžnikovem predlogu še ni odločilo. O potrebnosti stroškov izvršitelja za opravo rubeža motornega čolna (postavke 4-9 obračuna stroškov izvršitelja) je tako sodišče prve stopnje odločalo najmanj preuranjeno. V kolikor bo dolžnik s svojim predlogom za izrek izvršbe za nedopustno uspel, ti stroški namreč za izvršbo ne bodo potrebni in jih dolžnik ne bo dolžan povrniti upniku.

4Upnik je na pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 2. 12. 2020 odgovoril, nasprotoval je pritožbenim navedbam in predlagal zavrnitev pritožbe.

5Pritožbi sta utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 2. 12. 2020:

6Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o dopustnosti (omejitvi) izvršbe na dolžnikov motorni čoln zmotno uporabilo določbe 80. člena ZIZ. Drži namreč, da GIZ ni gospodarska družba v smislu 3. člena ZGD-1 in kot takšna ne opravlja pridobitne (gospodarske) dejavnosti¹. GIZ sicer z vpisom v sodni register pridobi lastnost pravne osebe (565. člen ZGD-1), vendar je kljub temu njegov osnovni cilj olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov² in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička (drugi odstavek 563. člena ZGD-1). Dejavnost GIZ mora biti v povezavi z gospodarskimi dejavnostmi svojih članov in je v razmerju do njih pomožne narave (tretji odstavek 563. člena ZGD-1).³ Po svoji pravni naravi gre torej za posebno združevalno obliko s specifičnimi značilnostmi, katere osnovni cilj in pravna narava se razlikujeta od gospodarskih družb⁴.

7Upoštevaje navedeno pa določba prvega odstavka 80. člena ZIZ glede omejitve izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika ni uporabljiva. Dolžnik kot GIZ namreč v osnovi ne opravlja gospodarske dejavnosti, zato bi sodišče prve stopnje pri odločanju o njegovem predlogu moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 80. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče izvršbo proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem odstavku tega člena, dovoliti samo na tiste stvari, ki ji niso potrebne za opravljanje dejavnosti in nalog. Le te pa so v obravnavanem primeru določno opredeljene v aktu o ustanovitvi GIZ, na katerega se je sicer pri odločanju delno oprlo tudi sodišče prve stopnje.

8Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje vseh dejstev in okoliščin v zvezi z dejavnostmi in nalogami dolžnika ter s tem povezano potrebo po uporabi njegovega motornega čolna ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem naj sodišče prve stopnje na podlagi trditev in predloženih dokazov dolžnika ugotovi vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z njegovo dejavnostjo in nalogami in v tem okviru ponovno odloči o dopustnosti izvršbe na njegov motorni čoln v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZIZ.

9Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 11. 11. 2020:

10Upoštevaje dejstvo, da je dolžnik predlog za nedopustnost izvršbe na njegov motorni čoln v skladu z 80. členom ZIZ podal že z vlogo z dne 5. 11. 2020, pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 11. 2020 o stroških izvršitelja v zvezi z rubežem te dolžnikove premičnine odločalo preuranjeno. Dolžniku je namreč na podlagi določbe petega odstavka 38. člena ZIZ mogoče v plačilo naložiti zgolj stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Ali je izvršitelj glede na določbe 80. člena ZIZ utemeljeno oz. pravilno zarubil dolžnikov motorni čoln in opravil druga s tem povezana izvršilna dejanja pa v tej fazi postopka še ni odločeno. Zato tudi o potrebnosti izvršilnih stroškov, ki jih je v tej zvezi izvršitelj obračunal po stroškovniku z dne 6. 11. 2020 (izpodbijane postavke 4-9 obračuna stroškov) še ni mogoče presojati in jih posledično tudi ne naložiti v plačilo dolžniku.

11Glede na navedeno je pritožba dolžnika utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (ki presega znesek 41,16 EUR, kolikor znašajo nesporne postavke 1-3 in 10 izvršiteljevega obračuna, vključno s 5% materialnimi stroški) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje sprva odloči o dopustnosti izvršbe na dolžnikov motorni čoln v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZIZ in šele nato odloči o priglašenih stroških izvršitelja iz tega naslova (postavke 4-9 obračuna izvršitelja, vključno s 5% materialnimi stroški na skupno priznani znesek).

13Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

¹ Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
² Ki so odgovorni za obveznost združenja z vsem svojim premoženjem (566. člen ZGD-1).
³ Kljub temu lahko poleg pomožne dejavnosti za svoje člane na običajen način opravlja tudi gospodarske posle za svoj račun (drugi odstavek 565. člena ZGD-1), kar je potrebno ustrezno določiti in opredeliti v pogodbi o ustanovitvi.
⁴ Po temeljnih značilnostih GIZ ostaja združevalna oblika osebne družbe (societete), se pa s pogodbeno ureditvijo v konkretni pojavnosti lahko približa značilnostim korporacije; Prim: Mayr Vida, Vrsta in značilnosti pravnih oseb: Pravna osebnost gospodarskega interesnega združenja, Podjetje in delo, 1999, št. 6-7, str. 949-960.