UPRS Sodba II U 38/2021-6

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 20/2021 z dne 26. 1. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 80/2020 z dne 8. 1. 2021 tako, da se mu brezplačna pravna pomoč ne odobri. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ za BPP prošnjo zavrnil, ker ni izpolnjen finančno premoženjski pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2Organ za BPP je na podlagi pridobljenih podatkov iz uradnih evidenc ugotovil, da je tožnik lastnik celotne nepremičnine parc. št. 1589/3 k.o. ..., da je na tej parceli med drugim tudi stavba št. 702-1 v ocenjeni vrednosti 27.999,17 EUR in gre za stanovanjsko stavbo - hišo na naslovu ..., ter ima na tem naslovu tožnik stalno prebivališče, kjer tudi sam živi, uporabna površina hiše pa meri 102 m2. Pri ugotavljanju finančno premoženjskega stanja iz 13. člena ZBPP v zvezi z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je organ ugotavljal primernost hiše tožnika ter presežek v smislu prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP. Kot primerno stanovanje za enočlansko gospodinjstvo se šteje stanovanje do površine 60 m2. Delež, ki presega normativ za primerno stanovanje pa je treba upoštevati kot premoženje v smislu prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP. Ta delež v konkretnem primeru predstavlja površino 42 m2 (od 102 m2 stanovanjske površine), kar v sorazmernem delu predstavlja vrednost 11.529,07 EUR upoštevaje, da je 102 m2 stanovanjske površine po podatkih GURS-a vrednih 27.999,17 EUR.

3V nadaljevanju obrazložitve je zapisano, da je organ ugotovil, da znaša vrednost solastniškega deleža prosilke (do 1/3) od vrednosti navedenega deleža oziroma presežka nad primernim stanovanjem (27.871,01 EUR) 18.580,67 EUR, kar je treba upoštevati kot premoženje prosilke. Iz podatkov GURS-a nadalje izhaja, da so na predmetni parceli še deli stavbe stanovanjske rabe št. 122-1 (hlev), ki je glede na solastniški delež ocenjen na vrednost 83,20 EUR ter sama vrednost parcele upoštevaje solastniški delež prosilke na vrednost za 2.144,00 EUR. Skupna vrednost teh delov stavbe in pozidanega zemljišča upoštevaje solastniški delež prosilke (1/3) znaša 20.807,87 EUR. Iz zadnjega odstavka obrazložitve pa je razvidno, da glede na navedeno znaša vrednost nepremičnega premoženja prosilca in njegove družine 62.229,11 EUR, ki pa vsekakor presega znesek 19.304,64 EUR, kar je prag premoženja, ko se brezplačna pravna pomoč dodeli.

4Zoper zgoraj navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, oziroma da se njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi. Navaja, da mu ni jasno, zakaj ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj se preživlja iz dneva v dan. Z 219,00 EUR pokojnine se ne da živeti. Je invalid I. kategorije in nezmožen za delo. Kar zadeva hišo, je slednja pod hipoteko in so jo že trikrat prodajali za kredit, ki so mu ga ukradli. Notarka je razpolagala z njegovim denarjem, kar je protizakonito in ima vse papirje. Zaradi tega je vložil tožbo, saj bi moral denar dobiti ob podpisu pogodbe in ni opravičljivo, da je plačal trikrat večje zneske kot je bil dolžan. Prosi sodišče, da mu brezplačno pravno pomoč dodeli in dodaja, da tudi boleha za rakom.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje finančno premoženjskega pogoja.

7Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

8V skladu s prvim odstavkom 14. člena se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

9Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev v obravnavani zadevi utemeljila na podlagi listin in podatkov iz uradnih evidenc, in sicer da je tožnik lastnik nepremičnine, katere vrednost po podatkih GURS-a znaša 27.999,17 EUR. Organ za BPP je ugotovil, da navedena nepremičnina predstavlja stalno prebivališče tožnika, kjer živi sam, uporabna površina hiše pa meri 102 m2. Nato je v skladu z določbami ZUPJS, ZSVarPre in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem izračunal primernost stanovanja oziroma hiše, katere vrednost se ne šteje v premoženje po drugem odstavku 17. člena ZUPJS, preostali del pa se šteje v premoženje tožnika in ugotovil, da le-ta glede na preostalo površino 42 m2 znaša 11.529,07 EUR.

10Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o listinah, ki jih je vzel za podlago svoje odločitve izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati¹, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenih dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnine, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem brezplačne pravne pomoči, seznaniti in ji dati možnost, da se o njem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imel možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu.

11Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka, katerega določbe se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

12Tako je podana po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

13Izpodbijane odločbe pa se tudi ne da preizkusiti. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, v kolikor je akt v upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS). Sodišče ugotavlja, da so razlogi organa iz izpodbijane odločbe nejasni in sami s seboj v nasprotju. Organ za BPP v točki 7. obrazložitve izpodbijane odločbe najprej ugotavlja, da znaša delež, ki se tožniku upošteva pri premoženju, ki ne predstavlja primernega stanovanja 11.529,07 EUR, v nadaljevanju pa zapiše, da znaša 20.807,87 EUR oziroma kot izhaja iz točke 8. obrazložitve 62.229,11 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni jasno, ali vrednost tožnikovega premoženja presega zakonski znesek 19.304,64 EUR, ko tožnik ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči ali ne (najprej je zapisano, da znaša 11.529,07 EUR, nato pa 20.807,87 EUR in 62.229,11 EUR), ali tega ne presega in je zato upravičen do brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tako niso navedeni odločilni razlogi (oz. so ti nejasni), ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.² Tako je podana tudi bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

14Nadalje sodišče ugotavlja, da organ za BPP tudi ni pravilno uporabil materialnega prava. Organ za BPP je svojo odločitev oprl na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, pri čemer v času odločanja znaša ta znesek 19.304,64 EUR.

15Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči 14. člen ZBPP v prvem in drugem odstavku napotuje na uporabo ZUPJS in ZSVarPre. Ta določata obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 17. člena ZUPJS in prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Pri tem 18. člen ZUPJS določa, da se v premoženje ne šteje med drugim tudi stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja, kar določa drugi odstavek 17. člena ZUPJS. Navedena določba 18. člena ZUPJS pa je bila korigirana s 5. členom ZSVarPre-E, ki velja od 1. 2. 2017³, in ki določa, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR.

16Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tožnik lastnik hiše, katere vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja (vrednost po GURS) znaša 27.999,17 EUR. Navedeno pa bi, v kolikor tožnik nima nobenega drugega premoženja v skladu z zgoraj citiranim 5. členom ZSVarPre-E, narekovalo zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč.⁴

17Po obrazloženem, ko sta podani bistveni kršitvi pravil postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 in je tožena stranka tudi nepravilno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s s 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek.

18V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP odpraviti zgoraj navedeni bistveni kršitvi pravil postopka in o svojih ugotovitvah v zvezi z vrednostjo tožnikovega premoženja slednjemu dati možnost, da se izjavi. Nato pa bo moral pri svoji odločitvi o tožnikovi prošnji pravilno uporabiti materialno pravo in upoštevati tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, svojo odločitev pa v izdani odločbi ustrezno obrazložiti.

19V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

-------------------------------

¹ Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.
² V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
³ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-E) je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 88/2016 z dne 30. 12. 2016 in se je začel uporabljati 1. 2. 2017.
⁴ Tako sodbe UPRS II U 534/2019 z dne 8. 1. 2020, II U 118/2018-10 z dne 23. 5. 2018, II U 119/2018-9 z dne 23. 5. 2018 in I U 40/2017 z dne 24. 1. 2017.