UPRS Sodba III U 153/2020-7

Tožba se zavrne.

1Z uvodoma navedeno izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s pravnim sredstvom zoper odločbo Zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: ZPKZ) ... glede namestitve v prostor s strožjim režimom v letih 2012 - 2016.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik 1. 7. 2020 vložil obravnavano prošnjo, v kateri je navedel, da prosi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) v zvezi z namestitvijo po 98a. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1). V pojasnilih, ki jih je priložil prošnji, pa je navedel, da je bil od leta 2010 do leta 2018 na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ ... in da je bil med leti 2012 do 2016 neprekinjeno nameščen po 98a. členu ZIKS-1. S tem so bila kršena pravila Nelsona Mandela, saj je takšna namestitev trajala 4 leta, utemeljeni zakonski razlogi zanjo niso obstajali, protizakonita je bila tudi obravnava med njo. Zoper odločbo o namestitvi je sicer imel možnost pritožbe, ki pa je bila formalna, dejansko je ni mogel uveljavljati, saj je (bil) samska oseba, brez finančnih sredstev, onemogočen mu je bil tudi dostop do virov (interneta) in tako ni imel možnosti seznaniti se s svojimi pravicami. Ker v postopku odločanja o namestitvi po 98a. členu ZIKS-1 ni imel možnosti sodelovati, slednje uveljavlja šele sedaj. Glede na takšne navedbe je toženka štela, da tožnik uveljavlja dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi s pravnim sredstvom zoper odločbo oziroma odločbe ZPKZ ... o namestitvi po 98a. členu ZIKS-1, to je namestitvi v prostor s strožjim režimom v letih 2012 - 2016.

3Toženka citira določbe prvega do tretjega odstavka 1. člena ZBPP¹, prvega odstavka 13. člena ter prvega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona² ter pojasni, da morajo biti ob dodelitvi BPP izpolnjeni tako materialni (finančni) pogoj kot tudi objektivni (t. i. postopkovni) pogoji iz navedenih določb 24. člena ZBPP. Ne glede na te določbe pa se BPP za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka navede, kaj se šteje za pravno svetovanje, in ugotavlja, da se skladno z določbami ZBPP tudi ta oblika BPP lahko dodeli le za uresničevanje pravice do sodnega varstva. V nadaljevanju obrazloži, da sta postopek in sojenje v upravnem sporu mogoča le, če so izpolnjene zakonsko predpisane procesne predpostavke, med katerimi je tudi ta, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik s tožbo obrne na upravno sodišče. V tej zvezi se sklicuje na prvi odstavek 6. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ter pojasni, da po določbah 98a. člena ZIKS-1 direktor zavoda (ZPKZ) določi oddelek ali prostor v zavodu, v katerem se izvaja poseben strožji režim, v katerega se ob obstoju predpisanih razlogov namesti obsojenca, in sicer z odločbo, zoper katero je (po sedaj sedmem, oziroma prej tretjem odstavku 98a. člena ZIKS-1) dopustna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe.

4Glede na tožnikove navedbe, da se prošnja za BPP nanaša na postopanje ZPKZ ... v obdobju 2012 - 2016 ter da zoper odločbo oziroma odločbe o namestitvi po 98a. členu ZIKS-1 pritožbe ni vložil, toženka ugotavlja, da dodelitev zaprošene BPP v predmetni zadevi po določbah ZBPP ni mogoča. Kljub razlogom, ki jih navaja tožnik, namreč sodno varstvo z vložitvijo tožbe v upravnem sporu zoper odločbo oziroma odločbe o namestitvi v strožji režim v obdobju 2012 - 2016 ni mogoče. Ker se zoper odločbo oziroma odločbe, izdane po 98.a členu ZIKS-1, po lastnih navedbah ni pritožil in tako ni izčrpal z zakonom predvidenih pravnih sredstev v okviru upravnega postopka, so odločbe o namestitvi postale pravnomočne. Tožniku tako zaprošene BPP ni moč dodeliti, saj z njo ne bi mogel doseči sodnega varstva svojih pravic v upravnem sporu. S tem, ko ni v roku izkoristil vseh pravnih sredstev zoper odločbo oziroma odločbe po 98a. členu ZIKS-1, je izgubil pravico do naknadnega uveljavljanja zatrjevanih kršitev v postopku namestitve v strožji režim v ZPKZ ... v sodnem postopku. Ob tem, ko tožnik sam navaja, da mu je bila v zvezi z namestitvijo v strožji režim po 98a. členu ZIKS izdana odločba (oziroma odločbe), ki pomeni(jo) akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega bi tožnik, če bi izkoristil pravna sredstva v okviru upravnega postopka, lahko nato vložil tožbo v rednem upravnem sporu, pa po ustaljeni sodni praksi tega in Vrhovnega sodišča (ki jo toženka konkretno navede) tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo po 4. členu ZUS-1. Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, pri čemer se BPP skladno z določbami ZBPP lahko dodeli zgolj v primeru, da bi se z dodeljeno BPP uresničevala pravica do sodnega varstva, je toženka obravnavano prošnjo po določbah 1., 24. in 26. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

5Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer odločbo, kot navaja, izpodbija v celoti po vseh točkah prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Zahteva, da jo sodišče odpravi in tožniku dodeli BPP.

6V tožbi ugovarja, da izpodbijana odločba ni utemeljena. Po 1. členu ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva. V 7. členu ZBPP je določeno, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje pred Ustavnim sodiščem in za postopke pred mednarodnimi sodišči. BPP za pravno svetovanje se dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Tako Ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) obravnavata izredne vloge, kamor sodi tudi potencialna tožba tožnika, saj iz opravičenih razlogov ni mogel uveljavljati (predhodnih) pravnih sredstev, ko so mu bile kršene pravice. Zato toženka ni imela pogojev za zavrnitev njegove prošnje na podlagi 1., 24. oziroma 26. člena ZBPP. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi sploh presojala o možnosti postopka pred Ustavnim sodiščem oziroma ESČP. Tožnik izpolnjuje pogoje za vložitev tožbe na Ustavno sodišče oziroma ESČP, s katero bi zahteval kompenzacijo, zato bi mu toženka morala dodeliti BPP, da bi se lahko posvetoval z odvetnikom. Toženka je tako nepravilno uporabila materialno pravo, o pravnem sredstvu, to je tožbi na Ustavno sodišče oziroma ESČP pa sploh ni presojala, zaradi česar je izpodbijana odločba tudi pomanjkljiva.

7Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča izpodbijana odločba, s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP, ki jo je tožnik vložil 1. 7. 2020, ni nična, ampak je pravilna in zakonita, pravilen je bil tudi postopek njene izdaje. Sodišče lahko sledi bistvenim razlogom, s katerimi je odločba utemeljena, in jih zato ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa dodaja:

10Glede na navedeno v rubriki "Podatki o zadevi" v obrazcu BPP št. 1, s katerim je tožnik podal obravnavano prošnjo, in v prilogi k tej prošnji, je toženka utemeljeno štela, da tožnik zahteva dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva zoper odločbo oziroma odločbe (direktorja) ZPKZ ... o namestitvi tožnika v prostore s posebnim strožjim režimom med prestajanjem zaporne kazni v letih 2012 - 2016. Tožnik je v prošnji uveljavljal dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Po četrtem odstavku tega člena se za pravno svetovanje šteje (zgolj) preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s petim odstavkom 24. člena ZBPP se BPP za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Pri vsem navedenem pa je treba upoštevati temeljni princip ZBPP, to je, da se pravna pomoč po tem zakonu zagotavlja zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP), kar velja tudi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja.

11V obravnavanem primeru je, kot rečeno, toženka pravilno štela, da tožnik uveljavlja dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva zoper odločbo oziroma odločbo o namestitvi v prostor s strožjim režimom med prestajanjem kazni zapora. Pri tem gre za odločbo, ki se izda po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in zoper katero je po zakonu kot redno pravno sredstvo v upravnem postopku dovoljena pritožba (glej tudi 8. in 98a. člen ZIKS-1). Tožnik pritožb(e), kot sam navaja, ni vložil, kar pomeni, da so izdane odločbe o namestitvi postale dokončne in pravnomočne. Pravočasna vložitev pritožbe v upravnem postopku je temeljna procesna predpostavka za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu (prvi odstavek 6. člena in 7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) kot sodnem postopku, v katerem se zagotavlja sodno varstvo zoper tovrstne odločitve. Glede na navedeno bi torej tožnik moral pred sodnim izpodbijanjem izdanih odločb o namestitvi z zakonsko predvidenimi možnostmi v upravnem postopku doseči izpolnitev navedene procesne predpostavke. Za upravni postopek (ki ni sodni postopek) oziroma vlaganje vlog oziroma pravnih sredstev v upravnem postopku pa BPP (kar velja tudi za BPP v obliki pravnega svetovanja) po določbah ZBPP ni mogoče dodeliti. Drugačna razlaga je v nasprotju z določbami in namenom ZBPP, ki je že v njegovem 1. členu jasno opredeljen.

12Glede na tožbeni ugovor, da tožnik izpolnjuje pogoje za sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem oziroma ESČP ter da toženka možnosti takšnega postopka ni presojala, je treba dodati, da je toženka obravnavano prošnjo pravilno presojala glede na v prošnji podane navedbe tožnika, pri čemer je ustrezno upoštevala, da se sodno varstvo zoper odločbo, izdano v upravnem postopku, kot je odločba o namestitvi po 98a. členu ZIKS-1, zagotavlja s tožbo v upravnem sporu. Kolikor pa je tožnik, kot sledi iz njegovih navedb v tožbi, že seznanjen z možnostjo drugih pravnih sredstev oziroma postopkov, lahko z novo prošnjo uveljavlja dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred Ustavnim sodiščem ali ESČP (prim. 6. do 8. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP). Ker v tožbi omenja "kompenzacijo", sodišče zgolj še pripominja, da je glede morebitnega uveljavljanja tovrstnih zahtevkov v pravdnem postopku (za katerega ne veljajo enake procesne predpostavke kot za sodno varstvo v upravnem sporu) oziroma za s tem povezano pravno svetovanje prošnjo za BPP glede na določbe 31a. člena ZBPP treba vložiti pri pristojnem organu za BPP sodišča splošne pristojnosti.

13Po navedenem je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker njene izvedbe tožnik ni zahteval, prav tako v tožbi ni predlagal nobenih dokazov, ki naj bi jih izvedlo sodišče, niti ni konkretizirano izpodbijal dejanskih okoliščin, na katere je (sledeč v prošnji podanim tožnikovim navedbam) oprta izpodbijana odločba (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ V prvem odstavku 1. člena ZBPP je določeno, da je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. V skladu z drugim odstavkom istega člena ZBPP se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Kot izhaja iz tretjega odstavka 1. člena ZBPP, BPP po tem zakonu pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
² Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh v zadevi, tako da jo je razumno sprožati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Po drugem odstavku tega člena se v primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, pri dodelitvi BPP upošteva, ali je nerešena zadeva razlog, da se je znašel v življenjski stiski. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.