VSL Sodba in sklep II Cpg 122/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

Izpodbijana odločba

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo: (1) da se postopek v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 405,21 EUR od 18. 12. 2018 do 22. 10. 2019 ustavi (I. točka izreka), (2) da terjatev toženke do tožnice v višini 952,48 EUR ne obstoji (II. točka izreka), (3) da mora toženka tožnici plačati 405,21 EUR s pripadki (III. točka izreka). Toženki je tudi naložilo, da mora tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 78,00 EUR s pripadki (IV. točka izreka).

Pritožba toženke

2Proti tej odločbi je toženka pravočasno vložila laično pritožbo, v kateri zakonskih pritožbenih razlogov ni navedla. Predlagala je, naj se tožbeni zahtevek tožnice zavrne, hkrati pa naj se tožnici naloži v plačilo vse stroške postopka.

3Pritožba je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

4Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

6Tožnica je za toženko 22. in 23. 10. 2018 opravila storitev montaže plinskega kotla, ki ga je toženki dobavil B., d. d. Za opravljeno storitev je tožnica toženki izdala račun št. 526/2018 z dne 27. 11. 2018 v višini 579,50 EUR, ki ga je toženka 7. 2. 2019 poravnala v višini 200,00 EUR, preostanek pa tožnica vtožuje v tej pravdi. Toženka v pobot uveljavlja terjatev v višini 952,48 EUR iz naslova stroškov, ki so ji nastali zaradi napak pri montaži plinskega kotla.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (1) da je tožnica 22. in 23. 10. 2018 izvedla montažo plinskega kotla (peči), ki ji ga je naročila toženka; (2) da sta monterja toženke to montažo izvedla profesionalno in brezhibno, toženka pa je naročeno delo prevzela in potrdila; (3) da je bil vzrok za nedelovanje plinskega kotla okvara samega kotla in ne v njegovi (nepravilni) montaži; (3) da se je potem, ko je toženka zaradi nedelovanja plinskega kotla uveljavljala reklamacijo, pri njej oglasil predstavnik B., d. d., ki je ugotovil napako na dobavljeni peči, nato pa poskrbel za menjavo predhodno montiranega kotla z drugim; (4) da je tožnica izvedla montažo drugega plinskega kotla 25. 10. 2018 in 30. 10. 2018; (5) da montažo drugega plinskega kotla tožnici ni naročila toženka, pač pa B., d. d., ki je navedeno storitev toženki tudi plačal; (6) da se napaka pri povezavi cevi za toplo in hladno vodo ni pojavila pri montaži plinskega kotla 22. in 23. 10. 2018, pač pa pri montaži drugega kotla 25. in 30. 10. 2018.

8Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče pravno razmerje med strankama presojalo po pravilih podjemne pogodbe (619. člen in nadaljnji Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). Presodilo je, da tožnica ni odgovorna za škodo, ki je toženki nastala zaradi okvare na prvem plinskem kotlu, ki ga je montirala 22. in 23. 10. 2018, saj toženka ni zatrjevala, da bi jo morala tožnica opozoriti na njegovo okvaro (prvi odstavek 625. člena OZ). Ker izvedbe montaže drugega kotla tožnici ni naročila toženka, pač pa B., d. d., lahko toženka napake pri tej montaži uveljavlja le v razmerju do navedene družbe, ki je bila prevzemnik tega posla. Iz istega razloga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tudi pobotni ugovor toženke iz naslova škode zaradi porabljenega časa pri montaži drugega plinskega kotla¹ v skupnem znesku 390,00 EUR ter stroškov nakupa novega elektro grelnika vode v višini 160,48 EUR. Glede v pobot uveljavljanega stroška iz naslova porabljenega časa toženke, ko je bila 23. 10. 2018 navzoča pri montaži plinskega kotla², je ocenilo, da ta ne predstavlja pravno priznane škode, saj toženka ni pojasnila, zakaj naj bi se ji zaradi tega zmanjšalo premoženje ali izostal dobiček. Glede stroškov tega pravdnega postopka, ki jih je toženka uveljavlja v pobot³, pa je presodilo, da ti še niso zapadli, niti ji ne pripadajo, ker v tem postopku ni uspela.

Presoja pritožbenega sodišča in odgovori na posamezne pritožbene navedbe

9Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne drži pritožbena navedba, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je naročnik vseh del B., d. d. Pritožnica zato z vztrajanjem, da toženka s tožnico nikoli ni bila v pogodbenem odnosu, ne more uspeti. Te trditve se namreč nanašajo na dejansko stanje. Vanj pa, kot rečeno, v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni več dopustno posegati. Pritožbeno sodišče se zato do tistih navedb, s katerimi pritožnica graja dejansko stanje, ni vsebinsko opredeljevalo.

10V sklop neupoštevnih navedb tako spadajo zlasti pritožbene trditve, (1) da je napake tožnice moralo odpraviti podjetje S., d. o. o., ko so končno bile ugotovljene tudi napačne cevne povezave ogrevanja sanitarne vode; (2) da zaradi napačnih cevnih povezav, ki jih je izvedla tožnica, že od samega začetka ni bilo možnosti ogrevanja sanitarne vode; (3) da na nekorektnost postopanja tožnice kaže dejstvo, da je 25. 10. 2018 popolnoma po nepotrebnem menjala po njenem mnenju okvarjeno peč, ki jo je prvotno montirala 22. 10. 2018; (4) da vzrok nastalih pomanjkljivosti ni bila peč, pač pa tožničino delo; (5) da vsebina e- sporočila z dne 26. 10. 2018 ne velja kot prevzem del s strani toženke ...

11Pritožbeno trditev, da je tožnica toženki že ob prvi montaži plinske cevi zagotovila, da bo le to funkcioniralo, ko bo toženka poskrbela za dodatne ločilne ventile za obstoječi elektro grelnik vode, toženka prvič podaja v pritožbenem postopku. Zato predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne more upoštevati (primerjaj 451. ter 453. člen ZPP).

12Kaj je pritožnica želela doseči s pritožbeno navedbo, da je iz Priloge 4 razvidno, da je tožnica s svojim sprenevedanjem in zamolčanjem dejstev, nedopustno ali morda celo kaznivo vplivala na sodbo v svojo korist, ni pojasnila. Zato se pritožbeno sodišče do te pritožbene navedbe podrobneje ne more opredeliti.

13Prvi odstavek 625. člena OZ določa dolžnost podjemnika, da opozori naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, kar jih je opazil ali moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo (t.i. pojasnilna dolžnost). Podjemnikova obveznost opozoriti naročnika na napake materiala se nanaša na tiste napake materiala, ki jih je podjemnik ugotovil oziroma, ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. To so samo očitne napake, torej tiste, ki jih je objektivno mogoče ugotoviti pred vgradnjo⁴. Toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nikakršnih navedb o tem, da bi bilo mogoče ugotoviti napako na plinskem kotlu pred njegovo montažo. Zato niti s pritožbenimi navedbami, da jo je bila tožnica dolžna opozoriti na dejansko okvaro prvega ali drugega plinskega kotla ter na napačne cevne povezave, ne more uspeti.

14O neutemeljenosti pobotnega ugovora je jasne in pravilne razloge navedlo že sodišče prve stopnje v 11., 12. in 13. točki obrazložitve. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče le sklicuje na ta del obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožnica pa zgolj s ponavljanjem svojih navedb o tem, katere stroške uveljavlja v pobot, drugačne odločitve ne more doseči.

15S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbenih navedb, s katerimi bi uveljavljala kakšne druge kršitve, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, toženka ni podala. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa ni storilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo (353. člen ZPP).

16Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

¹ Gre za dneve 25. 10. 2018, 30. 10. 2018 ter 25. 5. 2019, skupaj 13 ur po 30 EUR.
² Toženka v zvezi s tem v pobot uveljavlja znesek 75,00 EUR (2,5 porabljenih ur po ceni 30,00 EUR na uro).
³ Gre za sodno takso v znesku 107,00 EUR in strošek porabe delovnega časa za pripravo vlog v tem postopku v znesku 360,00 EUR.
⁴ Plavšak N., Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 776.