UPRS Sodba II U 286/2018-14

I. Tožbi se ugodi. Odločba Zavoda za gozdove št. 3408-12-24 64-F 001/18 z dne 29. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ tožeči stranki kot lastniku parcelnih zemljišč št. 451/13, 451/14 in 451/15 vse v k.o. ..., naložil izvedbo obnove gozda, ki je bil na golo posekan v nasprotju s predpisi. Izrek vsebuje grafični prikaz mej območja z odločbo naložene obnove gozda; meje parcel; meje površine skrčene na osnovi izdane pozitivne odločbe o krčitvi gozda; ognjišča obnove gozda; številke parcel; razdalje med ogljišči območja obnove gozda in zemljepisne koordinate, ki določajo območje obnove gozda. Označeni odstavki izreka natančno določajo način obnove in sicer: določeno je, da se mora pred izvedbo sadnje opraviti priprava tal na površini 2,60 ha, tako da se odstrani zeliščni in grmovni sloj rastlin, ki bi lahko oviral razvoj sadik; sadnjo na površini 2,60 ha se mora opraviti s sadikami višine in starosti kot so navedene v tabeli: Hrast (graden) 1/2 (60-100 cm) 2000 sadik/ha, skupaj 1000 sadik Ekološke regije: Pohorska; Macesen (evropski) 1/1 (40-70 cm) 2000 sadik/ha, skupaj 1000 sadik Ekološke regije: Pohorska; Kostanj 1/1 (60-100 cm) 2000 sadik/ha, skupaj 1000 sadik Ekološke regije: Pohorska; Bukev 1/1 (60-100 cm) 2000 sadik/ha, skupaj 1000 sadik Ekološke regije: Pohorska; Češnja 1/1 (60-100 cm) 2000 sadik/ha, skupaj 200 sadik Ekološke regije: Pohorska in Smreka 2/2 (25-50 cm) 2000 sadik/ha, skupaj 1000 sadik Ekološke regije: Pohorska. Skupno torej 5.200 kosov sadik, ki se morajo nabaviti v drevesnici registrirani za vzgojo gozdnega reprodukcijska materiala. Pred pričetkom sadnje mora lastnik pridobiti spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala, ki bo uporabljen za sadnjo in jih posredovati Zavodu za gozdove Slovenije, območna enota Maribor, Slovenska Bistrica. Vsa ta dela morajo biti opravljena do 15. 11. 2018. Izrek še določa, da se mora posajene sadike zaščititi pred poškodbami rastlinojedih živali s skupinsko postavitvijo pleteno žičnatih ograj (višine 1,5 m) na robu območja obnove gozda in posamično s po tremi lesenimi količki na sadiko. Količki morajo biti narejeni iz robidijevega, hrastovega ali kostanjevega lesa, njihova dolžina mora biti najmanj 1,5 m in ne več kot 1,8 m, to delo mora biti opravljeno 15 dni po zaključku sadnje. V letih od 2019 do 2022 pa je treba izvesti obžetev sadik na površini 2,6 ha, delo se opravi enkrat letno med 15. avgustom in 30. septembrom.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Zavod) v času od 14. 3. 2011 do 21. 1. 20014 evidentiral nedovoljeno krčitev gozda na v izreku navedeni parcelah, v skupni izmeri 2,6 ha. Gozd je bil na golo posekan, odstranjeni so bili panji posekanih dreves, izvedena je bila izravnava terena z gradbeno mehanizacijo in posejana trava. Obravnavane površine so v veljavnem prostorskem planu občine Slovenska Bistrica opredeljene kot gozdno zemljišče. Zavod je s tremi terenskimi ponovitvami, za zagotavljanje natančnosti, izmeril in izračunal območje obnove gozda, pri tem je uporabil inštrument Garmin GPSMAP 60CX ter vse preveril še z uporabo grafičnih podlag, ki so na voljo na spletu: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. Iz vpogleda v zemljiško knjigo je ugotovil, da sta solastnika navedenih parcel A.A. in B.B. ...

3Odločbo je prvostopni upravni organ izdal na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), ki določa, da mora opustošen ali v nasprotju s predpisi na golo posekan gozd obnoviti lastnik gozda, rok pa določi Zavod. V izreku določena sadnja/zasaditev drevesne vrste in način obnove gozda izhaja iz določb Gozdnogojitvenega načrta št. 29124A, ki je bil izdelan 28. 2. 2012 in dopolnjen 10. 3. 2016. Določbe temeljijo na usmeritvah in ciljih za gospodarski razred 14032 - Acidofilna gorska bukovja gozdno gozdarske enote ... z obdobjem veljavnosti od 2010 do 2019, ob tem pa je bil upoštevan tudi pričakovan pojav naravne nasemenitve in posledično razvoj naravnega mladovja. Spričevalo o istovetnosti in kakovosti reprodukcijskega materiala, ki bo uporabljen za obnovo gozda mora stranka predložiti Zavodu na podlagi 20. člena Zakona o gozdno reprodukcijskem materialu ( v nadaljevanju ZGRM).

4Zoper izpodbijano odločbo sta tožeči stranki vložili pritožbo, v kateri navajata, da je izrek nejasen, nepopoln in sam sebi nasprotujoč. Organ prve stopnje je materialno pravo zmotno uporabil in pri sprejemu odločbe zagrešil bistvene kršitve določil upravnega postopka, saj je opustil izvedbo postopka v skladu z določili Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ZG, odločba nima razlogov o bistvenih okoliščinah, pri čemer je tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno.

5V pritožbi izpostavljata, da parcele niso identificirane in označene z identifikacijskimi oznakami nepremičnin, kot to določa prvi odstavek 18. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN); da iz obrazložitve odločbe ne izhaja, kako je upravni organ ugotovil domnevno kršitev, na kakšen način je določil število in vrsto sadik, zaradi česar se upravnega akta ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Obrazložitev odločbe ne ustreza standardom, ki jih določa 214. člen ZUP, kršena je tudi pravica do izjave v postopku in posledično 22. člen Ustave Republike Slovenije.

6Glede dejanskega stanja navajata, da nasprotujeta ugotovitvi upravnega organa, da območje, na katerem bi pritožnika morala obnoviti gozd leži na parcelah, zapisanih v izreku. Upravni organ ni obrazložil na kakšen način je ugotovil, da je gozd, ki bi ga naj pritožnika na golo posekala stal ravno na teh parcelah, ni razvidno niti na kakšni podlagi je upravni organ ugotovil, da gre za navedene parcele, katerih lastnika sta pritožnika. Sama grafična predstavitev je del izreka, ne pa obrazložitve. Uporabljeni Ortofoto posnetki so nenatančni, prikaz zamaknejo zato niso primerni za določanje mej. Upravni organ bi meje parcel moral ugotoviti v naravi, saj parcele niso zamejničene in mejniki niso vidni.

7Navajata, da glede v izreku določenih vrst in števila drevesnih sadik v obrazložitvi ni obrazloženo na kakšni podlagi je upravni organ to določil, res se sklicuje na Gozdnogojitveni načrt št. 29124A, vendar njegove vsebine ne obrazloži, niti ne zapiše kje je načrt dostopen (ali je sploh objavljen), da bi stranka lahko preverila vsebino. V obrazložitvi tudi ni omenjena podlaga na kateri je upravni organ določil ograditev in obžetev sadik.

8Drugostopni organ je pritožbo zavrnil z obrazložitvijo, da meni, da je upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe upravnega postopka, materialno pravo in pravilno ter popolno ugotovil dejansko stanje. K pravni podlagi, navedeni v prvostopni upravni odločbi doda 22. člen ZG, po določbah katerega je posek gozda na golo prepovedan, razen če je predviden v gozdnogojitvenem načrtu ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje oz. opravljanja preventivnih varstvenih del. V obrazložitvi doda, da je iz izreka razvidno za katere parcele gre, in da je odločbo mogoče preizkusiti, upravni organ prve stopnje je pravilno uporabil predpise, ki so veljali v času odločanja, bodoče spremembe planov npr.: OPN pa niso relevantne.

9Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in s tožbo zahteva njeno odpravo ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. V tožbi navajata, da sta solastnika parcel št. 451/13, 451/14, 451/15 in 451/20, vse k.o. ..., ter da tudi pritožbeni organ ni obrazložil njunih navedb, ampak je zgolj zapisal, da ne dvomi v pravilnost odločitve organa prve stopnje. Iz tega je razvidno, da ni odločal o pritožbi, njeni vsebini, s tem pa je stranki kršil pravico do pritožbe v postopku. Gozdnogojitveni načrt, na katerega se sklicuje tudi pritožbeni organ, odločbi ni bil priložen, prav tako stranki ni bilo pojasnjeno, kje ga lahko najde in ali je sploh javno objavljen. Instrument Garmin GPSMAP 60 Cx lahko ugotovi le površino posekanega gozda in določi koordinate, ne more pa se z njim ugotoviti, da posekano območje leži na parcelah tožečih strank. Iz izpodbijanih odločb niti ne izhaja, s kakšno natančnostjo so bile opravljene meritve. Po določbah 11. člena Zakona o meroslovju (v nadaljevanju ZMer-1) morajo biti merilne naprave odobrene in overjene, upravni organ pa zanje ni predložil certifikata oz. dokazila, da je bila naprava overjena in odobrena za opravljanje meritev, zato jih ni dopustno uporabiti za ugotavljanje površine izkrčenega gozda.

10Tožeča stranka še dodatno pojasnjuje, da ji je bila dne 18.12.2007 izdana odločba o krčitvi gozda do 0,5 ha v kmetijske namene na parceli št. 451/7 (parcela št. 451/1 je bila z elaboratom št. 6032 ukinjena in razparcelirana na parcele št. 451/7 in 451/8. Parcela št. 451/7 pa je bila nato z elaboratom št. 6038 v letu 2008 ukinjena in razparcelirana na parcele št. 451/12 in 451/13. Parcela št. 451/12 je bila nato v letu 2011 z elaboratom št. 6053 ukinjena in so nastale nove parcele št. 451/14, 451/15, 451/16, 451/17, 451/18, 451/19, 451/20), določeno je bilo, da se sprememba namenske rabe tega zemljišča izvede ob prvi spremembi oz. dopolnitvi prostorskih aktov lokalne skupnosti. Izdano je bilo tudi predhodno mnenje 271-138-2007 z dne 21.12.2007, iz katerega izhaja, da je poseg v gozd na površini cca. 4,3 ha zaradi spremembe namembnosti gozdnega zemljišča v kmetijsko zemljišče na delu parcele št. 451/1 možen, če je sprejemljiv tudi iz urbanističnega stališča. V času pisanja tožbe je v teku postopek za spremembo prostorskih aktov Občine Slovenska Bistrica. Iz potrdila občine Slovenska Bistrica opr. št. 3500-207/2007-6-1032 z dne 29.8.2018 izhaja, da je prvo tožeča stranka vložila predlog za spremembo dolgoročnega in srednjeročnega plana - prostorskih del - občine Slovenska Bistrica za parc. št. 451/1. Spremembi namembnosti pa ne nasprotuje niti Zavod, ki je podal soglasje k spremembi. Žal pa postopek še ni končan. V ostalem delu tožeči stranki ponovita navedbe iz pritožbe.

11Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne in potrdi odločbi prve in druge stopnje, v nadaljevanju pa na kratko povzame razloge iz obrazložitev upravnih organov.

12V pripravljalni vlogi z dne 15.11.2018 tožeči stranki še navajata, da bi organ prve stopnje v postopku ugotovitve mej parcel moral angažirati geometra. Ni sporno, da so omenjene parcele v izreku po veljavnem Odloku PUP gozdno zemljišče, sporno pa je, ali se je posekani gozd na teh parcelah sploh nahajal, in če se je, da sta ravno tožeči stranki ta gozd posekali,saj iz dosedanjega postopka to ni razvidno.

13Tožba je utemeljena.

14Sodišče najprej ugotavlja, da se je postopek pred izdajo odločbe organa prve stopnje začel po uradni dolžnosti v skladu s 25. alinejo prvega odstavka 56. člena ZG, zato se je tožeča stranka prvič lahko izjavila šele v pritožbenem postopku.

15V obravnavani zadevi ni sporno, da sta tožnika solastnika parcel št. 451/13, 451/14 in 451/15 vse k.o. ..., ki po veljavnem Odloku PUP opredeljene kot gozdno zemljišče, in da je Zavod za gozdove izdal odločbo št. 271-122-2007 z dne 18.12.2007, s katero je dovolil krčitev do 0,5 ha gozda na delu parcele št. 541/7 (v nadaljevanju dovoljenje za krčitev gozda).

16Sporno pa je, ali je na parcelah št. 451/13, 451/14 in 451/15 vse k.o. ... rasel gozd; ali je posek gozda na golo v nasprotju s predpisi bil izveden točno na teh parcelah; ali so bile meje parcel in območje poseka na golo ugotovljene s ustreznimi, certificiranimi merilnimi napravami; katera je pravna podlaga za tako natančno določitev načina obnove gozda in sam način ter količina obnove gozda (število in vrste sadik, njihovo ograjevanje in obžetev).

17Tožena stranka navaja, da so omenjene parcele v veljavnem prostorskem aktu občine Slovenska Bistrica opredeljene kot gozdno zemljišče. Tega neposredno ne zanika niti tožeča stranka, saj navaja, da je za to območje v teku postopek za spremembo namembnosti. Pri tem sama navede, da postopek v času odločanja organov še ni končan. Sodišče v zvezi s tem pritrjuje toženi stranki, da je treba upoštevati prostorske akte, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe.¹ Da je na omenjenih parcelah rasel gozd je razvidno tudi iz dokaza, ki sta ga je predložila tožnika. Kot dokaz sta k tožbi priložili sodbo naslovnega sodišča II U 172/2016-23 z dne 18. 4. 2018. S slednjo je sodišče ugodilo njunemu takratnemu tožbenemu zahtevku, iz obrazložitve pa izhaja, da sta tožeči stranki v postopku priznali, da sta v letih (med 2011 in 2014) na golo posekali gozd na parcelnih št. 451/13, 451/14 in 451/15 vse k.o. ..., posekali sta drevesa, da bi pridobili pašnik za krave, ki predstavljajo osnovno dejavnost in vir preživetja družine na kmetiji, glavni ugovor pa je bil, da je na navedenih parcelnih številkah pričakovana sprememba prostorskih aktov. Gozd torej je rasel na teh parcelah in tožeči stranki sta ga krčili med leti 2011 in 2014, to pa so prav leta, za katera Zavod v izpodbijani odločbi prve stopnje ugotavlja, da je evidentiral nedovoljeno krčitev gozda na njunih parcelah.

18Po določbi 22. člena ZG je posek gozda na golo kot način gospodarjenja z gozdom prepovedan, če niso izpolnjene izjeme iz drugega odstavka, kar v predmetni zadevi niso. Drugi odstavek določa, da se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogojitvenem načrtu ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del. Določba 23. člena ZG določa, da mora gozd, ki je bil v nasprotju s predpisi posekan na golo obnoviti lastnik gozda. Rok za obnovo pa določi Zavod. ZG v 21. členu predpisuje, da je za krčitev gozda v kmetijske namene treba pridobiti dovoljenje Zavoda. Slednji izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom območja, na katerem leži gozd. Izjemoma pa lahko izda odločbo za krčitev gozda, katerega krčitev ni predvidena s prostorskim aktom, vendar samo, če površina gozda, na katerem naj bi se krčitev izvedla ne presega 0,5 ha, in če takšen gozd ni z zakonom opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Takšno dovoljenje je prvotožnik pridobil leta 2007.

19Dovoljenje za krčitev gozda do 0,5 ha je upoštevano v odločbi upravnega organa prve stopnje v tretji alineji četrtega odstavka 1. točke izreka. Navedeno dovoljenje je bilo izdano za krčitev 0,5 ha gozda v letu 2007, upravni organ prve stopnje pa je ugotovil nedovoljeno krčitev gozda med leti 2011 in 2014 na površini 2,60 ha.

20Iz navedb tožene stranke izhaja, da je površino in številko parcel ter posledično lastnike parcel (z vpogledom v zemljiško knjigo) izmeril in določil s tremi ponovitvami terenskih izmer, z uporabo instrumenta Garmin GPSMAP 60Cx, rezultate pa je preveril še z uporabo grafičnih podlag, ki so dostopne na spletu: „Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP“. Tožeča stranka se s temi metodami ne strinja, navaja da so nenatančne, da zamaknejo prikaz, da ni navedena podlaga njihovi zbire, in da za merilne instrumente ni izkazano, da so odobreni, overjeni, ali da imajo ustrezen certifikat, iz katerega bi bila razvidna njihova natančnost. Sodišče ugotavlja, da iz odločb upravnih organov in iz spisa res ni razvidno kako, na kateri pravni podlagi je upravni organ izbral metodo in instrumente, s katerimi je določil meje in površino. Za uporabljene merilne instrumente tudi ni predložil dokazil, certifikata, potrdila ali česar podobnega, izdanega na podlagi ZMer-1, iz katerih bi izhajala zakonitost, ustreznost in natančnost njihove uporabe.

21Četrta alineja 3. člen ZMer-1 določa, da se določbe zakona nanašajo na merila (po šesti alineji 2. člena so merila merilni instrumenti), ki se uporabljajo v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi. Po določbi 11. člena ZMer-1 morajo merila, ki so v uporabi izpolnjevati: - zahteve, skladne z odobrenim tipom in predpisane meroslovne zahteve oziroma - zahteve, skladne z odobrenim tipom, ali predpisane meroslovne zahteve. Drugi odstavek navedenega člena pa določa, da se z odobrenim tipom določi uporabnost merila. Izpolnjevanje meroslovnih zahtev pa se potrdi z redno overitvijo (tretji odstavek 11. člena ZMer-1), katere postopek in roke določi minister pristojen za meroslovje (peti odstavek 11. člena ZMer-1).

22Prav tako so utemeljene tožbene navedbe, da odločba organa druge stopnje ne vsebuje vsebinske opredelitve do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na način obnove gozda, to je glede ograditve sadik in obžetja ter na vrsto in število sadik ter pravno podlago, ki Zavodu dovoljuje, da način obnove določi tako natančno. V obrazložitvah obeh upravnih odločb se namreč organa sklicujeta na Gozdnogojitveni načrt št. 2912A4A (izdelan 28.2.2012 in dopolnjen 10.3.2016) za gozdnogospodarsko enoto ... in na skladnost z usmeritvami in cilji za gospodarski razred 14032 - Acidofilna gorska bukovja, vendar pa vsebina navedenega akta ni obrazložena.

23Sklicevanje na gozdnogojitveni načrt, ne da bi bila za to sklicevanje navedena pravna podlaga pa ne zadostuje.² Sodišče tudi ugotavlja, da Gozdnogojitveni načrt št. 2912A4A, ki je bil podlaga za odločitev v obravnavani zadevi ni bil nikjer uradno objavljen.³ ZG sicer določa, da je vsebina gozdnogojitvenega načrta javna (8. člen ZG), vendar pa četrti odstavek 13. člena ZG omejuje dostop tako, da lahko samo lastnik gozda za svoj gozd za plačilo materialnih stroškov izdelave, pridobi izvleček iz gozdnogojitvenega načrta.

24Za obrazložitev upravnih odločb ne zadošča zgolj sklicevanje na predpis. Obrazložitev upravne odločbe mora med drugim obsegati navedbo določb/členov predpisov, na katere se opira (četrta točka 1. odstavka 214 člena ZUP). Gre za temeljno zahtevo, ki izhaja iz načela zakonitosti (6. člen ZUP), s katero se zagotavlja ustrezna pravna predvidljivost za stranko (2. člen Ustave Republike Slovenije) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), prav tako je s tem omogočeno učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Obrazložitev odločbe mora biti takšna, da daje nedvoumno podlago za presojo, ali izrek temelji na pravno relevantnih predpisih.⁴ Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je torej potrebno, da so v odločbi natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, ki so relevantna pravna podlaga za odločitev.⁵

25Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere lahko Zavod določi natančen način obnove ter tudi ne razlogov za določitev števila in vrste sadik, njihovo ograjevanje in obžemanje. Razlogov organa prve stopnje tudi ni dopolnil pritožbeni organ v drugostopni odločbi. Tožeči stranki tako utemeljeno navajata, da iz obrazložitve izpodbijanih aktov ni mogoče razbrati zakaj hrast, bukev, kostanj, češnja in smreka, zakaj ne kakšne druge vrste dreves in zakaj vseh sadik po 1000, češnje pa „samo“ 200 sadik. Organ, ki odloča mora obrazložiti uporabo pravil (določb predpisa), na podlagi katerih se je način obnove gozda določil⁶ in sicer tako, da stranka lahko vse navedeno preveri na podlagi same obrazložitve. Če podzakonski akti, kot je obravnavani gozdnogojitveni načrt, niso uradno javno objavljeni, jih je treba priložiti odločbi oz. stranko poučiti, kje jih najde ali ji kako drugače omogočiti, da se z njihovo vsebino seznani, vendar pa to za stranko ne sme predstavljati dodatnih naporov. V obravnavani zadevi pa je bila prvostopenjska odločba izdana po uradni dolžnosti, brez da bi tožeči stranki bilo omogočeno, da se izjavi, pri čemer niti drugostopni organ tožeči stranki, kljub pritožbenim navedbam ni pojasnil, kje lahko slednja v skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZG v gozdnogojitveni načrt vpogleda ali ga kako drugače pridobi.

26Po obrazloženem je podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem se bo organ moral opredeliti do vseh navedb tožeče stranke ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti razloge za svojo odločitev.

27V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa zaradi bistvenih kršitev pravil postopka očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

28O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR in 62,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj je tožeči stranki pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

-------------------------------

¹ Tako tudi sodna praksa v podobnem primeru X Ips 903/2004 z dne 22.1.2009.
² Tako tudi v sodni praksi III U 114/2018-19 z dne 14.11.2019.
³ Tako sodna praksa v podobnem primeru I U 1184/2015 z dne 13.12.2016.
⁴ Tako sodna praksa v podobnem primeru I U 1184/2015 z dne 13.12.2016.
⁵ J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) s komentarjem, 2. dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 720.
⁶ Tako sodbi Upravnega sodišča II U 334/2017 z dne 19.2.2020 in I U 648/2013 z dne 10.12.2013.