VSM Sodba I Cp 6/2021

I. Pritožbi se zavrneta in vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za poznejšo sodbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno vmesno sodbo razsodilo, da je zahtevek tožeče stranke po podlagi v celoti utemeljen (točka I izreka) in da bo o stroških postopka odločilo v končni sodbi (točka II izreka).

2Zoper citirano vmesno sodbo sodišča prve stopnje se pritožujeta prvo in drugo tožena stranka, in sicer obe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi in vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da pritožbama ugodi, izpodbijano vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko.

Bistvo vsebinsko identičnih pritožbenih graj je, da prvo toženi stranki v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja, ki bi bilo v vzročni zvezi z vtoževano škodo, saj je prvo tožena stranka traso predmetnega daljnovoda redno vzdrževala v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti. V dokaz svojih navedb je prvo tožena stranka tudi predložila številne dnevnike gradbeno-montažnih del, iz katerih izhajajo redni poseki podrasti, poseki dreves, zamenjave drogov in nategi vodnikov na predmetni trasi daljnovoda. Da so se vzdrževalna dela redno opravljala so potrdile tudi številne zaslišane priče, in sicer A. B., B. G., D. T., S. S. in I. S.. Do požara z dne 20. 11. 2015 je tako prišlo izključno iz razloga, ker je na daljnovod padlo drevo, ki je raslo izven trase in izven varovalnega pasu daljnovoda. Slednje potrjuje tudi predpravdno izvedensko mnenje sodnega izvedenca I. Z. z dne 6. 12. 2015, iz katerega izhaja, da so podrta drevesa rasla izven koridorja poseka, več kot 5 metrov od vodnikov. V tej zvezi pritožbi še dodajata, da Energetski zakon (v nadaljevanju: EZ-1) v 468. členu določa zgolj, da se v varovalnem pasu daljnovoda ne sme graditi objektov in naprav ter izvajati del, ne določa pa tudi, da mora upravljavec daljnovoda odstraniti vsa drevesa, ki ogrožajo varnost daljnovoda oziroma k temu pozvati lastnika gozda, kot sta to neutemeljeno zaključila sodni izvedenec J. S. in sodišče prve stopnje. Ob tem prvo tožena stranka še dodaja, da pred ogledom kraja škodnega dogodka z dne 7. 11. 2019 še ni opravila rednega letnega pregleda trase predmetnega daljnovoda in odpravila morebitnih pomanjkljivosti, zato je imenovani sodni izvedenec neutemeljeno zaključil, da trasa predmetnega daljnovoda ni primerno vzdrževana. Nenazadnje je sodni izvedenec pregled trase opravil kar 4 leta po obravnavanem škodnem dogodku, zato ugotovitev stanja trase na dan 7. 11. 2019 ne more biti podlaga za retrogradno analizo stanja trase daljnovoda na dan požara z dne 20. 11. 2015. V zvezi z izvedenskim mnenjem pritožbi še dodajata, da je sodni izvedenec izpovedal zgolj, da bi vzrok požara lahko bil oblok in iskrenje, pri čemer je besedna zveza "lahko bil" zgolj hipotetična in ne pomeni dovolj visoke ravni natančnosti, ki bi bila potrebna za dejansko ugotovitev vzroka požara. Posledično je sodišče prve stopnje vzrok za požar neutemeljeno samo skonstruiralo iz predmetnega izvedenskega mnenja in policijskega zapisnika PP z dne 22. 11. 2015, čeprav je v obrazložitvi izpodbijane sodbe predhodno samo navedlo, da nima ustreznih strokovnih znanj, da bi lahko samo sprejelo stališče glede zatrjevanega škodnega dogodka. Nazadnje pritožbi dodajata še, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo krivde prvo tožene stranke za obravnavani škodni dogodek, saj ni pojasnilo, ali je slednja škodo povzročila namerno ali iz malomarnosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijana vmesna sodba v tem delu neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.

3Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbi zavzema za zavrnitev le – teh kot neutemeljenih, predlaga potrditev izpodbijane vmesne sodbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožbi sta neutemeljeni.

5ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi (vmesno) sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbama zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6Pritožbeno nesporno je, da je dne 10. 11. 2015 prišlo do požara pod visokonapetostnim daljnovodom S., in sicer med stojnima mestoma (stebroma) št. 24 in 32, z žariščem požara med stojnima mestoma (stebroma) št. 28 in 29. Prav tako je pritožbeno nesporno, da je upravljavec predmetnega daljnovoda prvo tožena stranka, ki ima svojo civilno odškodninsko odgovornost zavarovano pri drugo toženi stranki, in sicer po pogodbi št. ***0137985 (priloga spisa B4). Pritožbeno nesporno je tudi, da predmetni daljnovod med drugim poteka tudi preko nepremičnin v lasti tožeče stranke par. št. 608/1, parc. št. 608/2, parc. št. 629/1 in parc. št. 637/15, vse k.o., X, ki v naravi predstavljajo gozd, v katerem je prišlo do vtoževane premoženjske škode. Pritožbeno sporen pa je vzrok požara in morebitna odgovornost prvo tožene stranke zanj.

7Sodišče druge stopnje uvodoma pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je do požara prišlo zato, ker so se zaradi močnega vetra tri drevesa (sušice) podrla na električne vodnike daljnovoda, pri čemer sta dve drevesi (sušici) povzročili stik električnih vodnikov in njihov poves¹, kar je kljub pravilnemu delovanju zaščit daljnovoda povzročilo kratek stik oziroma oblok² med električnimi vodniki daljnovoda v višini cca. 1 metra od tal, v posledici česar je prišlo do požara v suhi podrasti. Slednje namreč jasno in nedvoumno izhaja tako iz zapisnika PP, št. ***-44/2015/2 (3F697/21) z dne 22. 11. 2015 (priloga spisa A4), v zvezi s poročilom PP, št. ***-44/2015/8 (3F697-21) z dne 15. 12. 2015 (priloga spisa A5), kot iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca J. S. z dne 25. 11. 2019 ter njegove pisne dopolnitve z dne 12. 3. 2020 in ustne dopolnitve z dne 14. 7. 2020.

8Sodni izvedenec je v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 12. 3. 2020 sicer res navedel, da dopušča zgolj manjšo možnost, da je do požara prišlo že pred padcem dreves na vodnike daljnovoda, in sicer zato, ker je močan veter lahko povzročal bežno stiskanje vodnikov, kar je imelo za posledico iskrenje, kot to izpostavljata pritožbi, ki pa ob tem spregledata, da je izvedenec dodal še, da se je navedeno dogajalo na višini cca. 6 metrov od tal in brez neposredne bližine gorljivih snovi (suhe podrasti), zato slednje najverjetneje ni povzročilo predmetnega požara. Na naroku za glavno obravnavo z dne 14. 7. 2020 je nato izvedenec ponovno pojasnil, da je malo verjetno, da bi do požara prišlo iz drugega vzroka, saj je žarišče požara nesporno (med stojnima mestoma oziroma stebroma št. 28 in 29), sam pa je ob ogledu kraja škodnega dogodka na tem mestu tudi našel ostanke zgorelega drevesa (sušice), zato meni, da je do požara prišlo zaradi padca dreves (sušic) na električne vodnike daljnovoda, kot je to že opisano zgoraj. Pravdni stranki po zaslišanju izvedenca nista predlagali izvedbe nadaljnjih dokazov in sta se v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka izrecno odpovedali obravnavi nadaljnjih dokazov (list. št. 450), zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

9Prav tako sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je prvo tožena stranka kršila navodila SODO za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja z dne 7. 11. 2014 (v nadaljevanju: navodila SODO) in v okviru letnih pregledov trase daljnovoda ni izvajala potrebnega podiranja dreves na trasi in gozdnem robu trase daljnovoda, s čimer je opustila dolžno ravnanje, kar je povzročilo obravnavani škodni dogodek.

10Navedena navodila SODO namreč opredeljujejo način vzdrževanja, vrsto vzdrževalnih del, vzdrževalna opravila in roke njihovega izvajanja za posamezne naprave, vode in postroje, ki opravljajo nalogo razdeljevanja električne energije odjemalcem, ne glede na lastništvo naprav in objektov (1. člen), pri tem pa določajo, da je pri realizaciji načrta vzdrževanja potrebno upoštevati vse zakone, predpise in standarde ter interne akte distribucijskih podjetij (drugi odstavek 4. člena). Načrt vzdrževanja za trase nadzemnih vodov predvideva, da mora distribucijsko podjetje letno pregledovati stanje posekov na trasi, stanje drevja ob robu trase in varnostno oddaljenost od vodnikov, pri tem pa po potrebi očistiti traso in dostopne gozdne poti ter podreti drevje na trasi in gozdnem robu le – te. V tej zvezi standard SIST EN 50423-3-21:2009 (v nadaljevanju: standard SIST) v poglavju 5.4.4. (razdalje do dreves) določa, da morajo biti drevesa vsaj 3 metre oddaljene od vodnikov daljnovoda, pri čemer so v času škodnega dogodka veljavni Tehnični predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev (v nadaljevanju: Tehnični predpisi, Ur. l. SFRJ št. 19/68) določali še, da se veje okoliškega drevja ne smejo približati do predpisane (3 metrske) razdalje (12. točka člena 5.405).

11Upoštevajoč citirana podzakonska določila in dejstvo, da je sodni izvedenec J. S. prepričljivo navedel, da sta drevesi (sušici), ki sta kritičnega dne padli na vodnike predmetnega daljnovoda, rasli neposredno ob gozdnem robu trase daljnovoda in v območju 10 metrskega varovalnega pasu³, ki ga določa 5. alineja drugega ostavka 468. člena EZ-1, pri čemer je ob ogledu kraja škodnega dogodka ugotovil, da je predmetni odsek trase daljnovoda slabo vzdrževan in zaraščen s podrastjo, ki se na nekaterih mestih že dotika ali celo presega višino daljnovodnih žic, saj je zaradi stikov vej z žicami daljnovoda opaziti celo posušene konice vej, neurejen pa je tudi gozdni rob trase, kjer je najti več poškodovanih in suhih dreves, ki neposredno ogrožajo varnost predmetnega daljnovoda, na sami trasi daljnovoda pa je tudi že najti pred kratkim podrta suha drevesa, ki so na srečo padla mimo daljnovodnih žic, sodišče druge stopnje zaključuje, da je prvo tožena stranka opustila dolžno nadzorstvo in vzdrževanje konkretne trase predmetnega daljnovoda, kar je pripeljalo do obravnavanega škodnega dogodka.

12Prvo in drugo tožena stranka namreč z dnevniki gradbeno-montažnih del (priloge spisa B7, B10 in B11) nista uspeli dokazati, da je prvo tožena stranka poseke, menjavo drogov in ponovne natege vodnikov izvajala ravno na predmetnem odseku daljnovoda S. (med stojnima mestoma 24 in 32), saj slednje iz navedenih dnevnikov ni razvidno. Nenazadnje pa se vsa gradbeno – montažna oziroma vzdrževalna dela iz dnevnikov nanašajo zgolj na traso predmetnega daljnovoda, ne pa tudi na gozdni rob le – te, odkoder sta padli drevesi, ki sta povzročili požar. Tudi priče A. B., B. G., D. T. , S. S. in I. S. so izpovedale, da je prvo tožena stranka pregledovala in vzdrževala zgolj traso daljnovoda, ne pa tudi gozdnega roba, kot to določajo navodila SODO. Nasprotno pa je tožeča stranka z izvedenskim mnenjem in z zaslišanjem prič A. Ž., F. G., I. R., S. U., A. U., A. G., A. H., S. Ž., S. H., A. K. in B. U. uspela dokazati, da sta bila tako trasa predmetnega daljnovoda, kot njen gozdni rob (zaradi težko dostopnega terena) neustrezno vzdrževana.

13Sprejeta zaključka ne more ovreči pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je sodni izvedenec ogled opravil cca. 4 leta po obravnavanem škodnem dogodku in to še preden je prvo tožena stranka uspela opraviti letni pregled trase predmetnega daljnovoda in po potrebi opraviti čiščenje trase in gozdnega roba le – te. Kot že izpostavljeno zgoraj, je namreč izvedenec ugotovil, da je predmetni odsek trase daljnovoda zaraščen s podrastjo, ki se na nekaterih mestih celo že dotika ali presega višino daljnovodnih žic, da je v gozdnem robu trase daljnovoda najti več poškodovanih in suhih dreves, ki neposredno ogrožajo varnost predmetnega daljnovoda in da se na sami trasi daljnovoda nahajajo pred kratkim podrta suha drevesa. Do takšnega stanja pa, življenjsko – izkustveno gledano, ne more priti v roku enega leta (prvo tožena stranka je namreč v skladu z navodili SODO dolžna izvajati letne preglede in vzdrževalna dela na trasi in gozdnem robu trase daljnovoda), zato sodišče druge stopnje sledi tožeči stranki in zgoraj imenovanim pričam, da prvo tožena stranka ni redno izvajala vzdrževanja predmetne trase daljnovoda.

14Prav tako se prvo in drugo tožena stranka neutemeljeno zavzemata za razlago, da je prvo tožena stranka, v skladu s standardom SIST in navodili SODO, dolžna pregledovati in vzdržati le traso daljnovoda in 3 metrski pas od trase (osi) daljnovoda in ne celotnega 10 metrskega varovalnega pasu, ki ga določa 468. člen EZ-1. Osnovni namen varovalnega pasu je namreč varovanje daljnovoda tako, da se prepreči kakršenkoli vpliv na obratovanje omrežja, ne samo z graditvijo objektov in naprav oziroma z izvajanjem del, kot to primeroma navaja prvi odstavek 468. člena EZ-1, temveč tudi z izvajanjem posekov podrasti in podiranjem dreves na trasi, v gozdnem robu trase in nenazadnje v celotnem varnostnem pasu daljnovoda, kot to določajo navodila SODO, Tehnični predpisi in EZ-1. Sodišče druge stopnje tako povzema mnenje sodnega izvedenca J. S., da je prvo tožena stranka dolžna tudi izven trase daljnovoda, v gozdnem robu trase in v varovalnem pasu daljnovoda izvesti preventivni posek posameznih dreves, ki ogrožajo varnost daljnovoda ali k temu vsaj pravočasno pozvati lastnika gozda.

15Nazadnje sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da gre v danem primeru za neposlovno odškodninsko odgovornost, pri kateri se krivda v skladu z 131. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) domneva, zato sodišče prve stopnje ni storilo s pritožbo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sta prvo in drugo toženi stranki tisti, ki bi morali dokazati, da je vtoževana škoda nastala brez krivde (naklepa ali malomarnosti) prvo tožene stranke.

16Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi prvo in drugo tožene stranke v celoti zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17V skladu s 164. členom ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za poznejšo sodbo.

¹ Sodni izvedenec J. S. je v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 12. 3. 2020 pojasnil (str. 7), da v primeru padca drevesa na vodnike daljnovoda lahko pride do pretrganja vezi s katerimi so vodniki pripeti na izolatorje na stojnih mestih, zaradi česar pride do povesa izolatorjev.
² Dlje časa trajajoč električni preboj z visokim električnim tokom (jakosti 3,4 kA).
³ Kar potrjuje tudi predpravno izvedensko mnenje sodnega izvedenca I. Z. z dne 6. 12. 2015, iz katerega izhaja, da so suha drevesa, ki jih je podrl veter rasla cca. 5 metrov od vodnikov daljnovoda.