VSL Sklep II Cp 415/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.415.2021Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Iz podatkov spisa izhaja, da sta tožnika vložila tožbo P 40/2020 kot nasprotno tožbo v zadevi prvega sodišča P 9/2020 (za slednjo je glede na podatke spisa očitno stvarno pristojno prvo sodišče). Ker je za zadevo P 40/2020 glede na vrednost spornega predmeta stvarno pristojno drugo sodišče, tožnika te tožbe v nobenem primeru ne bi mogla vložiti kot nasprotne tožbe v zadevi prvega sodišča P 9/2020. Prvo sodišče je torej ravnalo pravilno, ko je nasprotno tožbo tožnikov izločilo iz zadeve P 9/2020 in jo vpisalo v P vpisnik z novo opravilno številko ter nato izdalo izpodbijani sklep o svoji stvarni nepristojnosti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.
2Zoper sklep se pritožujeta tožnika, ki v bistvenem navajata, da sta vložila nasprotno tožbo, ki bi morala biti obravnavana skupaj z zadevo prvega sodišča P 9/2020. Tudi v zadevi P 9/2020 je v ospredju spor glede lastništva določenih nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe z dne 18. 11. 1998. Glede na vrednost spornega predmeta v zadevi P 9/2020 bi slednja morala biti obravnavana pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ker pa prvo sodišče obravnava zadevo P 9/2020, bi zato moralo obravnavati tudi zadevo P 40/2020. Tožnika predlagata, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nadaljnji postopek.
3Pritožba ni utemeljena.
4Iz pritožbe smiselno izhaja, da bi po stališču tožnikov prvo sodišče moralo obravnavati tudi predmetno tožbo (kot nasprotno tožbo v zadevi P 9/2020) zato, ker obravnava tudi pravdno zadevo P 9/2020, čeprav bi moralo slednjo glede na vrednost spornega predmeta obravnavati Okrožno sodišče v Ljubljani. Kot je pravilno pojasnilo prvo sodišče, vrednost spornega predmeta vsakega zahtevka v zadevi P 40/2020 presega 20.000,00 EUR, zato je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrožno sodišče, ne pa okrajno sodišče. Okrajno sodišče na Vrhniki zato ni stvarno pristojno za obravnavanje te zadeve. Vprašanje vrednosti spornega predmeta v zadevi prvega sodišča P 9/2020 (oziroma pred katerim sodiščem bi se morala po mnenju tožnikov obravnavati ta zadeva) nima nobenega pomena za presojo stvarne pristojnosti sodišča v zadevi P 40/2020.
5Iz podatkov spisa izhaja, da sta tožnika vložila tožbo P 40/2020 kot nasprotno tožbo v zadevi prvega sodišča P 9/2020 (za slednjo je glede na podatke spisa očitno stvarno pristojno prvo sodišče). Ker je za zadevo P 40/2020 glede na vrednost spornega predmeta stvarno pristojno drugo sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani), tožnika te tožbe v nobenem primeru ne bi mogla vložiti kot nasprotne tožbe v zadevi prvega sodišča P 9/2020 (drugi odstavek 183. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Prvo sodišče je torej ravnalo pravilno, ko je nasprotno tožbo tožnikov izločilo iz zadeve P 9/2020 in jo vpisalo v P vpisnik z novo opravilno številko ter nato izdalo izpodbijani sklep o svoji stvarni nepristojnosti.
6Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 7. 2021Nazaj na vrh ↑