VSK Sodba PRp 24/2021

I. Izpodbijana sodba se v zvezi s pritožbo storilca po uradni dolžnosti spremeni, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek zoper storilca zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ker 28.10.2020 na počivališču Mlake (smer Razdrto proti Ajdovščini) ni nosil zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega ali nosnega predela na odprtem javnem kraju v statistični regiji na rdečem seznamu, ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških, ker dejanje ni prekršek.

II. Stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo zahtevo storilca za sodno varstvo. Storilcu je bil izdan plačilni nalog zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB, ker ni nosil zaščitne maske ali druge oblike zaščite na odprtih javnih krajih in s tem ravnal v nasprotju z Odlokom Vlade o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužb z virusom SARS-Cov-2, veljavnim v času storitve.

2Zoper sodbo se storilec pritožuje. Sodnica je pohodila sodbo IV Ips 36/2016, ki predstavlja sodno prakso. Plačilni nalog namreč ni vseboval konkretnega opisa dejanja. Storilec tudi ni imel možnosti izjaviti se o obremenilnih dokazih. Zapisnik o prekršku je bil sestavljen šele v prostorih policije, brez prisotnosti pritožnika.

3Že ob uradnem preizkusu sodbe je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeniti.

4Nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek (2. člen Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Prekršek se predpiše z zakonom, vsebino posamezne določbe zakona pa se lahko dopolni z odlokom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije ali posamezen minister (ko takšna določba v zakonu predstavlja blanketno normo, odlok pa dopolnilno normo). Pri tem mora drugi predpis, na katerega napoti blanketna norma, ostati v okviru napotitve. Če bi namreč drugi predpis širil polje kaznivosti, kot ga je začrtal materialni predpis, ki določa prekršek, bi šlo za razširjajočo razlago, ki v kaznovalnem pravu ni dopustna.

5V 14. točki prvega odstavka 57. člena je določeno, da se z globo 400,00 do 4.000,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena ZNB. V 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB je določeno, da lahko Vlada Republike Slovenije prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, kadar z ukrepi, določenimi z ZNB, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni. Vlada Slovenije je med ostalim sprejela tudi Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok), ki je določil obvezno uporabo zaščitnih mask na javnih prostorih. Pri tem se je v preambuli sklicevala na 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB. Prvi odstavek 2. člena Odloka tako glasi: "Pri gibanju in zadrževanju v zaprtem javnem prostoru sta za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ob upoštevanju vseh navodil in higienskih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza (šal, ruta ali podobna oblika zaščite, ki prekrije nos in usta) ter razkuževanje rok".

6Gre za jasno in določno normo, pri kateri lahko njeni naslovljenci nedvoumno ugotovijo, katero ravnanje se od njih pričakuje. V tem smislu torej ustreza zahtevi po določenosti norm. Po prepričanju pritožbenega sodišča tudi ni nobenega dvoma, da gre za potreben in koristen ukrep, ki ga je treba upoštevati, oziroma je njegovo neupoštevanje neodgovorno do drugih.

7V tej zadevi pa je odločilno drugo vprašanje, to je, ali dopolnilna norma, kakršna je predpisana, res le dopolnjuje blanketno normo 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB, ali pa presega napotitev iz te norme. Če presega napotitev, prekršek v zakonu ni določen, in pogoj za kaznovanje iz 2. člena ZP-1 ni izpolnjen. Namen zahteve po določnosti v materialnem pravu prekrškov je namreč preprečiti uporabo državnega kaznovalnega sankcioniranja v situacijah, ki ne bi bile točno opredeljene¹. V predmetni zadevi je šlo za neuporabo zaščitne maske na odprtem javnem prostoru. Vprašanje, ki terja odgovor sodišča je, ali je mogoče kršitev zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask razumeti kot prekršek po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZP-1 (da je z obvezno uporabo zaščitnih mask dejansko predpisana omejitev gibanja osebam, ki zaščitne maske nimajo), ali pa bi tako razumevanje zahtevalo razširjajočo razlago, ki v prekrškovnem pravu ni dopustna. Za odgovor zgolj sklicevanje v preambuli Odloka na 2. točko prvega odstavka 39. člena ZNB ne zadošča. Navsezadnje je že Vlada poleg predmetnega odloka sprejela tudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 in se ni odločila za urejanje zaščitnih ukrepov (uporaba mask, razkuževanje) v odloku o omejitvah gibanja. Prav tako se Vlada v Odloku ni odločila za uporabo besedne zveze "prepove se gibanje osebam, ki ne uporabljajo zaščitnih mask, na odprtih javnih prostorih" ali "na odprtih javnih prostorih se lahko gibljejo samo osebe, ki uporabljajo zaščitne maske". Podobnih primerov, ko je določena na primer obvezna uporaba varnostnih pasov med vožnjo ali obvezna uporaba čelad na gradbiščih, ne razlagamo kot poseg v svobodo gibanja, zato po prepričanju pritožbenega sodišča nič drugače ne velja tudi za obvezno nošenje zaščitnih mask. Razlaga, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, je zato po prepričanju pritožbenega sodišča, preširoka. To pa pomeni, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.

8Ker kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe že po uradni dolžnosti sodbo spremeniti, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek o prekršku ustavi, ker očitano dejanje ni prekršek (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

¹ Na primer odločba Ustavnega sodišča U-I-6/93 z dne 1.4.1994.