UPRS Sodba IV U 220/2019-6

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A., tožnice v tem upravnem sporu, za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je prosilka 5. 11. 2019 vložila prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z kazenskim postopkom, opr. št. IX K 34436/2013. Pri odločitvi je upoštevala določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanašajo na ugotavljanje izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP in ugotovila, da ima prosilka prijavljeno stalno prebivališče na naslovu .... Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prosilka lastnica 5/8 deleža na nepremičnini k.o. A., parc. št. ..., ki v naravi predstavlja parcelo in stanovanjsko stavbo na naslovu ..., v vrednosti 135.751,00 EUR (Prostorski portal GURS), pri čemer znaša prosilkin 5/8 delež 84.844,38 EUR in presega znesek 19.304,64 EUR, ki ga ob upoštevanju določbe 13. člena ZBPP in v skladu s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), prosilec ne sme preseči.

2Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je bilo dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, ugotovljeno nepravilno, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in tožnici dodeli BPP oziroma podrejeno, odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

3Pojasnjuje, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje v delu, ki se nanaša na obremenjenost nepremičnine. Slednja je obremenjena s hipoteko v korist .... banke, v višini 56.000,00 EUR, s pripadajočimi obrestmi. Glede na vpisano hipoteko tožnica z nepremičnino ne more razpolagati. Razlika med vpisano hipoteko in vrednostjo nepremičnine po GURS je 5.438,43 EUR in ne dosega zneska 19.304,64 EUR. Prav tako v hiši živi oče in hči tožnice, zato tudi iz tega razloga z nepremičnino ne more razpolagati.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5Tožba ni utemeljena.

6Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

7Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

8Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP).

9Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je ZSVarPre. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi BPP, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

10Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se BPP ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v času odločanja v višini 19.304,64 EUR.

11Med upoštevno premoženje v skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. Sodišče povzema med strankama nesporne ugotovitve o tem, da je tožnica lastnica 5/8 deleža na nepremičnini k.o. A., parc. št. ..., ki v naravi predstavlja parcelo in stanovanjsko stavbo na naslovu ..., Velenje, v vrednosti 135.751,00 EUR, pri čemer znaša prosilkin 5/8 delež 84.844,38 EUR in da ta nepremičnina ne sodi v nobeno od kategorij, ki se pri ugotavljanju finančnega stanja ne upošteva. Iz tega razloga je bila po presoji sodišča ugotovitev tožene stranke, da je tožnica lastnica zgoraj navedene nepremičnine v deležu 5/8 in da glede na vrednost tega deleža ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, pravilna.

12Tožnica izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko in se pri tem smiselno sklicuje na tretji odstavek 14. člena ZBPP. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP). Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice za upnika, ta pa sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato okoliščina, da je na teh nepremičninah ustanovljena zastavna pravica na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. Kot je sodišče že pojasnilo v sodbi II U 259/2019-6 z dne 8. 5. 2019, je po ustaljeni sodni praksi pravni standard „možnosti razpolaganja“ treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti razpolaganja, ki imetniku stvarne pravice omogoča, da jo prenese, obremeni, spremeni, kot tudi, da se to premoženje na kakšen drug pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 236/2013), kar pomeni, da zaradi zastavne pravice tožnica, kot (so)lastnica prej navedene nepremičnine, pri razpolaganju z njo ni omejena in je tožena stranka pri odločanju o tožničini prošnji za dodelitev BPP to nepremičnino, oziroma solastniški delež na tej nepremičnini, pravilno štela kot upoštevno premoženje.

13Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev BPP pravilno zavrnila, ne da bi presojala ostale za odobritev BPP relevantne okoliščine.

14Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.