UPRS Sodba in sklep I U 99/2019-13

I. Tožba se zavrže v delu, ki se nanaša na sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 510-3773/2015/10 z dne 11. 9. 2017.

II. Tožbi se ugodi v delu, ki se nanaša na sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 510-3773/2015/22 z dne 6. 12. 2018, sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 0042‑3773/2015/22 z dne 6. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

1Z izpodbijanim sklepom je Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju tožena stranka) na podlagi tretjega odstavka 151. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi umika ustavil postopek, začet na zahtevo tožeče stranke za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge št. ... . V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je 8. 9. 2017 izdala sklep št. 510-3773/2015/10, s katerim je tožečo stranko napotila, da pri pristojnem organu vloži vlogo za začetek postopka za razrešitev vprašanja lastništva devizne vloge kot predhodnega vprašanja v 30 dneh od dokončnosti sklepa. Sklep je bil tožeči stranki vročen 15. 9. 2017. Tožeča stranka je dne 15. 5. 2018 toženi stranki dostavila kopijo tožbe, vložene 14. 5. 2018, ki se nanaša na rešitev spornega vprašanja lastništva. Rok za predložitev dokazila je potekel 30 dni od dokončnosti sklepa, to je 16. 10. 2017. Tožeča stranka je tožbo vložila dne 14. 5. 2018, kar je po izteku roka, zato se šteje, da je tožeča stranka zahtevo umaknila, zato je tožena stranka postopek ustavila.

2Tožeča stranka v tožbi navaja, da je zoper sklep o napotitvi, upoštevajoč nepravilen pravni pouk, vložila tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče zavrglo s sklepom I U 2280/2017 z dne 5. 3. 2018. Sklep je bil tožeči stranki vročen 30. 3. 2018, pravnomočen pa je postal 17. 4. 2018, ko je postal pravnomočen tudi sklep o napotitvi. Tožeča stranka je pravočasno začela postopek o predhodnem vprašanju, saj napačen pravni pouk ne sme imeti za stranko nobenih škodljivih posledic. Glede na napačen pravni pouk je treba šteti, da je rok za vložitev tožbe pričel teči od pravnomočnosti sklepa Upravnega sodišča o zavrženju tožbe v upravnem sporu. Napotitev sploh ni bila potrebna, saj je imela tožena stranka vsa potrebna dejstva in dokaze za obravnavo in določitev. Tožeča stranka je s A. A. (v nadaljevanju prvotni imetnik) dne 30. 10. 2015 sklenila darilno pogodbo glede predmetne devizne vloge in jo predložila toženi stranki v zahtevi za verifikacijo z dne 21. 12. 2015, skupaj z dokazilom, da je pravočasno poskušala evidentirati pridobitev predmetne devizne vloge pri Glavni podružnici Sarajevo.

3Zahteva za verifikacijo, ki jo je vložil B. B. dne 18. 4. 2016, temelji na sklepanju, da je B. B. pridobil predmetno devizno vlogo na podlagi pravnega posla „Priznanje dolga“ z dne 17. 2. 2000, čeprav B. B. predmetne devizne vloge v zahtevi ni navedel. Pravni posel naj bi bil podlaga za kasnejši sklep o izvršbi, ki ga je izdalo hrvaško sodišče in se ne glasi na predmetno devizno vlogo. Imetništvo devizne vloge bi morala tožena stranka ugotoviti sama ali pa na poseben postopek napotiti B. B. Priznanje dolga, ki ga naj bi sklenila pravni prednik in B. B., je zavezovalni pravni posel in ne razpolagalni, ki bi pomenil prenos terjatve, niti predmetna devizna vloga v njem ni navedena. Z darilno pogodbo pa je devizna vloga prešla na tožečo stranko. Sklep o dedovanju, ki ga je predložil B. B., vsebuje le rubež sredstev na transakcijskem računu. Devizna vloga tožeča stranke pa ni več last prvotnega imetnika in ne more biti predmet izvršbe. Zahtevo B. B. bi morala tožena stranka zavrniti ali pa ga napotiti na sprožitev ustreznega postopka za rešitev predhodnega vprašanja. Sodišču predlaga, da sklep o napotitvi ter sklep o ustavitvi postopka v celoti odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in navaja, da je tožeča stranka predložila darilno pogodbo in dokazilo o pravočasnem evidentiranju dne 31. 10. 2015. Ob vpogledu v zahtevo za verifikacijo B. B. je ugotovila, da se nanaša na isto devizno vlogo, ki jo je prvotni imetnik očitno večkrat odsvojil. Tožena stranka je tako v istem trenutku obravnavala dve nasprotujoči si zahtevi za verifikacijio, iz katerih ni nedvoumno razvidno, komu pripada predmetna devizna vloga. Ker sta bili obe nasprotujoči zahtevi na prvi pogled utemeljeni, je tožena stranka morala eno od strank napotiti na poseben postopek. Tožeča stranka devizne knjižice ni predložila, ker jo naj bi bila izgubljena. B. B. pa je predložil devizno knjižico, pogodbo o prepoznavi dolga ter dokazilo o evidentiranju pridobitve terjatve. Zato je tožena stranka štela, da je zahteva tožeče stranke šibkejša. Sklep o prekinitvi postopka je postal dokončen z vročitvijo tožeči stranki, ne glede na napačen pravni pouk. Ker je tožbo vložila šele 14. 5. 2018, po izteku roka, je sodišče s sklepom postopek ustavilo.

5Tožeča stranka v pripravljalni vlogi dodatno navaja, da je zahtevo za verifikacijo vložila pred B. B. dne 21. 12. 2015 in tudi pred njim evidentirala pridobitev terjatve pri Glavni podružnici Sarajevo dne 31. 10. 2015. B.B. je pridobitev devizne vloge evidentiral šele 30. 11. 2015. Devizno vlogo je tožeča stranka pridobila na podlagi notarske darilne pogodbe z dne 30. 10. 2015, dolžnik pa je bil obveščen z evidentiranjem pridobitve terjatve, najkasneje 2. 12. 2015. Razpolaganje z devizno knjižico ni pravno relevantno dejstvo. Pogodba o pripoznavi dolga ne vsebuje cesije terjatve do Glavne podružnice Sarajevo in je zgolj zavezovalni pravni posel. B. B. ni imel nobene pravice na predmetni devizni vlogi, zato bi bilo treba njegovo zahtevo zavrniti. Dokument „...“, ki vsebuje cesijo predmetne devizne vloge na B. B. (v nadaljevanju sporazum o prenosu predmetne devizne vloge), je datiran na dan 10. 11. 2016, kar je po sklenitvi darilne pogodbe in tudi po tem, ko je tožeča stranka svojo pridobitev devizne vloge evidentirala pri Glavni podružnici Sarajevo in s tem obvestila dolžnika o cesiji, zato devizna vloga pripada tožeči stranki kot prvi upnici, ki je obvestila dolžnika. Ob ustrezni uporabi materialnega prava bi tožena stranka ugotovila, da je imetnica devizne vloge tožeča stranka in je bila napotitev na postopek za ugotavljanje imetništva nepotrebna oziroma je tožena stranka zmotno štela, da je zahteva tožeče stranke šibkejša.

K I. točki izreka

6Tožba zoper sklep tožene stranke št. 510-3773/2015/10 z dne 11. 9. 2017 ni dovoljena.

7Na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče tožbo zavrže s sklepom, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.

8V obravnavanem primeru tožeča stranka s tožbo z dne 14. 1. 2019 ponovno izpodbija sklep o prekinitvi postopka št. 510-3773/2015/10 z dne 11. 9. 2017, ki ga je nesporno že izpodbijala s tožbo v zadevi I U I U 2280/2017, kjer je sodišče odločalo o dopustnosti take tožbe in jo zavrglo kot nedovoljeno s sklepom I U 2280/2017 z dne 5. 3. 2018, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2018.

9Ker je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija akt, glede katerega je upravno sodišče že pravnomočno odločilo, da ga ni dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je tožbo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K II. točki izreka

10Tožba zoper sklep tožene stranke št. 510-3773/2015/22 z dne 6. 12. 2018 je utemeljena.

11V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o ustavitvi postopka na podlagi tretjega odstavka 151. člena ZUP, ker tožeča stranka ni pravočasno vložila vloge pri pristojnem organu za rešitev predhodnega vprašanja imetništva predmetne devizne vloge. Podlago za odločanje po ZUP v tovrstnih postopkih daje toženi stranki četrti odstavek 7. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP), po katerem se v postopku verifikacije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je v tem zakonu določeno drugače.

12Med strankama niso sporna naslednja dejstva: - da je tožeča stranka vložila zahtevo za verifikacijo vložila 21. 12. 2015, - da je tožeča stranka 2. 11. 2015 pridobitev terjatve iz naslova predmetne devizne vloge na podlagi darilne pogodbe s prvotnim imetnikom z dne 30. 10. 2015, evidentirala pri Izvršilcu poslov Skrbništva Ljubljanske banke d.d. Glavna podružnica Sarajevo. Med strankama pa je sporen pravni učinek okoliščine, da je glede iste devizne vloge zahtevo za verifikacijo vložil B. B. in predložil listino o priznanju dolga s strani prvotnega imetnika z dne 17. 2. 2000 ter sporazum o prenosu predmetne devizne vloge z dne 10. 11. 2016. Posledično je sporna zakonitost napotitve, naj tožeča stranka pri pristojnem organu vloži vlogo za začetek postopka za rešitev imetništva kot predhodnega vprašanja.

13Če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), lahko na podlagi prvega odstavka 147. člena ZUP vprašanje obravnava sam ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Organ lahko na podlagi drugega odstavka 151. člena ZUP, kadar se postopek glede predhodnega vprašanja začne na zahtevo stranke, stranki naloži, naj v določenem roku pri pristojnem organu vloži vlogo za rešitev predhodnega vprašanja.

14Pri pravicah, obveznostih oziroma pravnih razmerjih civilnega prava, o katerih odloča sodišče, je predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica, obveznost oziroma pravno razmerje sporno med strankama ali več strankami v upravnem postopku. Če sodeluje v upravnem postopku samo ena stranka in se pojavi dvom o obstoju pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti takšne pravice oziroma pravnega razmerja.¹

15V obravnavanem primeru je bila tožeča stranka edina stranka upravnega postopka pri toženi stranki. Vprašanje, ali je tožeča stranka na podlagi darilne pogodbe z dne 30. 10. 2015, sklenjene s prvotnim imetnikom, pridobila terjatev iz naslova predmetne devizne vloge, je vprašanje dokazanosti civilnopravne pravice in ne predhodno vprašanje. Na podlagi navedenega mora tožena stranka kot upravni organ sama odločiti o dokazanosti pridobitve terjatve. Glede na predložene in pridobljene dokaze, mora tožena stranka ob upoštevanju ustrezne materialnopravne podlage, ugotoviti pravno odločilna dejstva ter ugotoviti, ali je tožeča stranka imetnica predmetne devizne vloge. Ker je tožena stranka zmotno presodila, da je vprašanje imetništva devizne vloge v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, in je tožeči stranki naložila, naj vložiti vlogo pred pristojnim organom ter nato ustavila postopek, je bistveno kršila določbe postopka in posledično nepopolno ugotovila dejansko stanje, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.

16Ker je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka ter nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem, je sodišče skladno z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovljenem postopku mora tožena stranka upoštevati določbe Obligacijskega zakonika (OZ) glede veljavnega odstopa terjatve s pogodbo, zlasti določbo 420. člena OZ, ki določa, da pri večkratnem odstopu iste terjatve raznim osebam, terjatev pripada tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika. Na navedeni podlagi in upoštevajoč določbe ZNISESČP mora tožena stranka ugotoviti, ali je tožeča stranka dokazala, da je veljavno pridobila terjatev iz naslova predmetne neizplačane stare devizne vloge ter na tej podlagi odločiti o zahtevi.

17Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ker je izpodbijani upravni akt procesni sklep.

18V tej zadevi glavna obravnava ni bila opravljena, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

19Zato je sodišče ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožeče stranke, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče ji je priznalo stroške v višini 285,00 EUR z 22% DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika, saj je bila zadeva rešena na po sodniku posamezniku brez obravnave, tožeča stranka pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

¹ Breznik J., Štucin Z., Marflak J., idr.: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 501; enako tudi Kovač P., Kerševan E., idr.: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 136.