VSL Sklep Cst 91/2021

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrže predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2Zoper navedeni sklep sta vložila pravočasni pritožbi z enako vsebino dolžnik in dolžnikov družbenik M. O. Navajata, da sklep sodišča prve stopnje izpodbijata v celoti. Smiselno uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom zavrglo, saj je ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom opr. št. St 0001, z dne 22. 12. 2020, nad predlagateljem začelo stečajni postopek. ZFPPIPP temelji na izhodišču, da je zoper istega dolžnika mogoče hkrati voditi samo en glavni insolvenčni postopek. To pa pomeni, da po začetku glavnega postopka zaradi insolventnosti ni mogoče začeti novega postopka, dokler prvi postopek še teče.

5Pritožnika v pritožbah navajata, da je dolžnik dne 16. 12. 2020 vložil vlogo za poenostavljeno prisilno poravnavo, kar je 6 dni pred datumom sklepa o začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan dne 22. 12. 2020. V skladu s prvim odstavkom 152. člena ZFPPIPP bi moralo sodišče prekiniti stečajni postopek nad dolžnikom in odločiti o začetku poenostavljene prisilne poravnave nad družbo. Meni, da bi morala imeti na podlagi navedene določbe poenostavljena prisilna poravnava prednost pred stečajem.

6V postopku poenostavljene prisilne poravnave se uporabljajo pravila, ki so urejena v oddelku 4.7 ZFPPIPP. Smiselno pa se uporabljajo tudi tista pravila postopka redne prisilne poravnave, ki so določena v drugem odstavku 221.b. člena ZFPPIPP. Med pravili o redni prisilni poravnavi, ki se po drugem odstavku 221.b. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo za poenostavljeno prisilno poravnavo, ni določen 152. člen ZFPPIPP. Pri presoji, v kakšnem obsegu in kako je primerno smiselno uporabiti pravila redne prisilne poravnave pri odločanju v postopku poenostavljene prisilne poravnave moramo upoštevati značilnosti, po katerih se postopek poenostavljene prisilne poravnave razlikuje od postopka redne prisilne poravnave. Treba je torej upoštevati, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporabljajo razni instituti, kot so predložitev revidiranega poročila o dolžnikovem finančnem položaju in poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti s pritrdilnim mnenjem k načrtu finančnega prestrukturiranja. Položaj ob vložitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo je tako podoben položaju, pri katerem dolžnik pripravlja predlog za redno prisilno poravnavo in še ni pridobil poročil neodvisnih strokovnjakov, ki jih mora predložiti predlogu, zato predloga še ni vložil. V tem položaju neposredna uporaba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP ne pride v poštev. V primeru, če je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo do poteka roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni vložil, se smiselno uporabi prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP, po katerem lahko dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zahteva, da sodišče odloži odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, pa morebitna uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni ovira za odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.¹

7Pritožnika v pritožbah zoper sedaj izpodbijani sklep glede zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne navajata ničesar. Iz objav na Ajpesu pa izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom opr. št. St 0001, z dne 22. 12. 2020, odločilo tudi, da se zavrže zahteva dolžnika za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Iz obrazložitve navedenega sklepa je razvidno, da je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 19. 2. 2020, da je bil poziv dolžniku, da se izreče o upniškem predlogu za začetek stečajnega postopka, le-temu vročen dne 26. 3. 2020 ter da je dolžnik vložil zahtevo za odložitev odločanja o predlogu upnika šele dne 16. 12. 2020, ki ji tudi ni priložil nobenih dokazil. Okrožno sodišče v Kopru je ugotovilo, da dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni vložil v roku 15 dni, zato jo je kot prepozno zavrglo. Ker dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni pravočasno vložil zahteve za odložitev odločanja, v tem položaju smiselna uporaba določbe prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP ni primerna, zato pritožnika s sklicevanjem na to določbo ne moreta uspeti.

8Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom St 0002, z dne 29. 1. 2020, pravnomočno odločilo, da se zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ki ga je dolžnik vložil dne 9. 9. 2019. V skladu s sedmim odstavkom 221f. člena ZFPPIPP zato dolžnik dve leti po izdaji predmetnega sklepa ne more vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Tudi iz navedenega razloga predlagatelj z novim predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne more uspeti.

9Uveljavljeni pritožbeni razlog torej ni utemeljen. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

_____________________________

¹ Dr. Nina Plavšak: Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom, Pravna praksa, 2014, št. 21, stran 22.