VSK Sklep PRp 30/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Postojni ustavilo postopek o prekršku zoper mladoletnika, ker dejanje ni prekršek. Iz razlogov sklepa izhaja, da je bil zoper mladoletnika vložen obdolžilni predlog zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB v zvezi s 1. in 2. členom Odloka o začasni prepovedi delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ki naj bi ga storil s tem, ko se je 26.11.2020 na javnem kraju zbiral z ljudmi, ki niso njegovi ožji družinski člani in se je nahajal izven območja svoje občine. Sklep Vlade, ki je podaljšal veljavnost ukrepov, ni bil objavljen v Uradnem listu, zato v obdobju, ko naj bi obdolženi storil prekršek, ni veljal.

2Zoper sklep se prekrškovni organ pritožuje. Ne strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, saj odločba Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje, velja za drug odlok in za druge konkretne sklepe Vlade. Ustavno sodišče je presojalo ustavnost in zakonitost odlokov o omejitvi gibanja in ugotovilo, da zasledujejo legitimen cilj. Pri tem je opozorilo na dolžnost posameznikov, da varujejo zdravje drugih ljudi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je pravilno pritožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni določeno kot prekršek s predpisom, uredbo Vlade ali odlokom lokalne skupnosti, preden je bilo storjeno (2. člen Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Pri prekršku po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB gre za blanketno normo, ki je dopolnjena z odlokom Vlade. Ta šele določa konkretno vsebino ravnanja, ki pomeni prekršek. Vlada je po pooblastilu iz 39. člena ZNB sprejela Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok), ki je veljal 26.10.2020 dalje. Kasneje je bila sprejeta še sprememba odloka, s katero je bila v 2. členu določena prepoved zbiranja (veljavnost od 13.11.2020). V zvezi s časovno veljavnostjo ukrepov iz 1. in 2. člena Odloka je v 6. členu Odloka določeno, da strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost. Napotitev 6. člena Odloka na periodično odločanje Vlade o tem, ali ukrepi iz Odloka še vedno veljajo, pomeni, da lahko pravno podlago za uporabo ukrepov iz Odloka po poteku sedmih dni od njegove izdaje pomenijo le sklepi Vlade o nadaljnji uporabi oziroma o podaljšanju teh ukrepov. Veljavnost ukrepov zgolj na podlagi Odloka se je tako iztekla že po sedmih dneh od njegove izdaje (oziroma pri 2. členu od začetka veljavnosti spremembe Odloka), njihova nadaljnja veljavnost pa je bila odvisna od veljavnosti nadaljnjih sklepov Vlade o njihovem podaljšanju. Vlada je take sklepe sicer sprejela 5. 11. 2020, 12. 11. 2020 in 26. 11. 2020, vendar noben od teh sklepov ni bil objavljen v Uradnem listu. Ustavno sodišče je že odločilo, da so sklepi Vlade, s katerimi je bila podaljšana veljavnost ukrepov iz Odloka, splošen predpis (na abstrakten način urejajo pravni položaj nedoločenega števila subjektov, na katere se predpis nanaša). Po 154. členu Ustave RS pa morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Povedano pomeni, da sklepi, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu, niso začeli veljati, s tem pa tudi ni bila podaljšana veljavnost ukrepov iz Odloka. Kršitev prepovedi zbiranja in prepovedi prehajanja občinskih meja dne 26.11.2020 (ko naj bi mladoletnik storil očitani prekršek) ni bila s predpisom določena kot prekršek. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopek ustavilo, ker očitano dejanje ni prekršek, je zato pravilna. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (168. člen ZP-1).

5V zvezi s pritožbenimi navedbami še dodaja, da ni sporno, da Vlada ima pooblastila za sprejemanje ukrepov, s katerimi se preprečuje širjenje epidemije, prav tako je dolžnost posameznikov, da varujejo zdravje drugih ljudi, vendar pa načelo zakonitosti kot temeljno načelo prekrškovnega prava zahteva, da je kršitev nekega pravila vnaprej določena kot prekršek z veljavnim predpisom.