VSL Sklep I Cpg 26/2021

I. Pritožba druge pritožnice in tretjega pritožnika K. K. in M. K. se zavrže.

II. Pritožba tožnice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 2. 11. 2019 štelo za umaknjeno in postopek ustavilo.

2Zoper sklep so se pritožili tožnica I. F., K. K. in M. K. zaradi napačnega zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev Zakona o pravdnem postopku in predlagali, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, pritožnikom pa prizna povračilo administrativnih stroškov v višini 50,00 EUR.

3Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, saj je tožečo stranko s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 15. 1. 2020 opozorilo na posledice neplačila sodne takse in sicer, da se bo štela vloga za umaknjeno, če sodna taksa ne bo plačana v določenem roku.

4Tožnica je zoper navedeni plačilni nalog vložila ugovor 26. 1. 2020 ter sodišču predlagala, da se sodna taksa plača iz stečajne mase oziroma proračuna. Sodišče prve stopnje je ugovor in tudi njen predlog zavrnilo, Višje sodišče v Ljubljani pa je navedeno odločitev potrdilo s sklepom z dne 18. 8. 2020. Sodišče prve stopnje je tako tožečo stranko z dopisom z dne 7. 9. 2020 obvestilo, da je v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) 15-dnevni rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 15. 1. 2020 prične teči z vročitvijo dopisa in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani. Tožeča stranka je navedeni dopis prejela 22. 9. 2020, kar izhaja iz povratnice v spisu, vendar pa sodne takse še vedno ni plačala, zato je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo, da je tožbo umaknila in postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).

5K. K. in M. K. nimata pravnega interesa za pritožbo, pritožba tožnice pa ni utemeljena.

6Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu I Cpg 471/2020 z dne 18. 8. 2020 pojasnilo, da so prvotno tožbo v tej zadevi zoper sedem toženk vložili I. F., ki kot tožnica nastopa v tej zadevi, K. K. in M. K. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 12. 2019 pravdno zadevo po tožbi razdružilo tako, da se zahtevki za ugotovitev neobstoja terjatev zoper posamezno toženko obravnavajo ločeno. Vsi trije prvotni tožniki nastopajo na aktivni strani le v zadevi zoper hranilnico X. d. d. V tej zadevi na strani tožeče stranke nastopa le I. F. Ker se izpodbijani sklep nanaša le nanjo, pritožnika M. K. in K. K. s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne moreta izboljšati svojega položaja in zato nimata pravnega interesa za pritožbo, ki jo je zato višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 346. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

7Pritožnica v pritožbi navaja, da ji sklep višjega sodišča in dopis nista bila vročena in zato ne more biti podpisana povratnica v zvezi s predmetno vročitvijo v spisu, saj tožnica ali njena hči kot družinski član kaj takega nista podpisali. Dejansko stanje je ugotovljeno zmotno. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje vročati sklepe glede na to, da ima edini naslov v Združenem kraljestvu po diplomatski poti, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Lahko bi vročalo tudi preko Royal Court v Londonu, kar je potrebno po mednarodni pogodbi. Za vročanje s tujino se uporablja tudi 146. člen ZPP, a tudi tega sodišče ni upoštevalo. Sklep, ki ga izpodbija, je našla v domačem nabiralniku 24. 11. 2020 le po slučaju. Navede sicer, da se je seznanila z vsebino šestih kuvert, ki so bile puščene njej oziroma K. K. v domačem poštnem nabiralniku dne 23. 9. 2020 navedeni sklep in XI Pg 2340/2019, XI Pg 2336/2019, XI Pg 2212/2019 za K. K. in XI Pg 2338/2019, druge pošte iz Slovenije ni prejela.

8Za vročanje sodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v države članice Evropske unije se uporablja Uredba (ES) 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah ("vročanje pisanj") in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (v nadaljevanju Uredba št. 1393/2007). Uredba št. 1393/2007 se uporablja tudi za vročanje v Združeno kraljestvo za čas prehodnega obdobja, ko je zadnja izstopila iz Evropske unije.¹ Uredba št. 1393/2007 omogoča tri načine vročanja, in sicer vročanje preko organov za sprejem v državi članici izvršitve, vročanje po diplomatskem ali konzularnem predstavniku države članice izvora ali po pošti. Uredba št. 1393/2007 v 14. členu dopušča, da vsaka država članica osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Država članica vročitve temu ne more nasprotovati, predpisan pa je način vročitve, tj. s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Pri tem je odvisno od države članice vročitve, ali na njenem ozemlju obstajajo ustrezne poštne storitve.

9Iz podatkov v spisu in sicer poizvednice pri Pošti Slovenije (list. št. 38) izhaja, da je bil tožnici sklep XI Pg 2341/2019 vročen 22. 9. 2020. Navedeno je tudi, da naslovnikovega podpisa ni bilo možno pridobiti zaradi situacije COVID-19 in je bila pošiljka vročena v poštni nabiralnik. Glede na navedeno in na dejstvo, da je pritožnica sama navedla, da se je dan kasneje seznanila z več sodnimi pisanji, ji ni mogoče verjeti, da prav sklepa višjega sodišča in dopisa, s katerim je bila opozorjena na plačilo sodne takse, ni prejela, če je prejela vsa ostala pisanja, za katere sama navaja, da so ji bila ravno tako puščena v poštnem nabiralniku. Glede na navedeno je bilo postopanje sodišča prve stopnje pravilno. Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen, če se je stranka lahko seznanila s pisanjem. Pritožnica sicer trdi, da pisanja ni prejela, čemur pa glede na odgovor Pošte Slovenije, ki je pravilnost vročitve in samo vročitev preverila pri Royal Mail, Združeno kraljestvo, in njene lastne navedbe o tem, da je prejela ostala sodna pisanja v drugih zadevah (in ne nazadnje tudi izpodbijani sklep), pritožbeno sodišče ne more slediti, saj pritožnica ne navede dejstev in predloži dokazov, ki bi lahko ovrgli ugotovitve iz poizvednice Pošte Slovenije, ki ima naravo javne listine, in torej potrjuje pristnost tistega, ki jo je izdal, in pristnost vsebine, ki je v njej navedena.

10Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU.