VSL Sklep I Cp 1766/2019

I. Sodnemu izvedencu in cenilcu računalništva in informatike A. A., se za ustno podajanje izvedeniškega mnenja priznajo nagrada in stroški v znesku 213 EUR, 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 18,85 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 1,12 EUR, skupno 232,97 EUR.

II. Po plačilu 8,85 % prispevka za ZPIZ in 0,53 % prispevka za zdravstveno zavarovanje se nagrada in stroški v skupni višini 213 EUR nakažejo izvedencu na njegov transakcijski račun št.: SI..., odprt pri Banki., d. d.

III. Sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV, njegova davčna številka je ...

IV. Plačilo se izvede iz sredstev, ki jih je na račun predujmov Višjega sodišča v Ljubljani založil tožnik.

1V obravnavani zadevi je izvedenec, ki ga je s sklepom postavilo sodišče prve stopnje, v pritožbenem postopku podal ustno dopolnitev izvedeniškega mnenja in priglasil nagrado.

2Sodišče je na podlagi 249. člena ZPP izvedencu priznalo nagrado in stroške za izvedensko delo glede na zamudo časa, obseg dela in trud za opravljeno delo. Plačilo je odmerilo v skladu z določili in tarifo Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, in sicer mu je priznalo naslednje priglašene stroške in nagrado: 153 EUR za pripravo na zahtevno ustno podajanje mnenja (2. točka prvega odstavka 41. člena Pravilnika), 38 EUR za ustno podajanje izvida in mnenja (drugi odstavek 41. člena Pravilnika) in 22 EUR za čas potovanja na sodišče in nazaj (četrti odstavek 41. člena Pravilnika). Skupaj je tako izvedencu priznalo nagrado in stroške v višini 213 EUR. Ker izvedenec, upoštevajoč že predhodne priprave, ni potreboval obširnejših dodatnih priprav za ustno poročanje, mu sodišče ni priznalo postavke za zelo zahtevno pripravo, prav tako mu glede na kraj prebivanja ni priznalo 44 EUR za porabljeni čas prihoda na sodišče, temveč zgolj 22 EUR (dvakrat po pol ure).

3V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je v okviru posebnih primerov zavarovanja za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obvezno zavarovana oseba, ki za plačilo opravlja delo ali storitev iz drugega pravnega razmerja, za kar plačilo predstavlja dohodek, ki po zakonu, ki ureja dohodnino, ni oproščen plačila dohodnine, vendar pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi drugih določb ZPIZ-2. Glede na navedeno je sodišče izvedencu od priznane nagrade in stroškov odmerilo 8,85 % prispevek za PIZ v znesku 18,85 EUR.

4Na podlagi 5. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sodišče od nagrade in stroškov odmerilo še 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevek za zdravstveno zavarovanje), ki znaša 1,12 EUR.

5Nagrada, prispevek za PIZ in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po ZZVZZ v skupnem znesku 232,97 EUR se izplačajo iz predujma tožeče stranke.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od pismenega odpravka sklepa. Pritožbo je treba vložiti pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 87. člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP). Če pooblaščenec stranke, ki je odvetnik, ne predloži pooblastila za zastopanje, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak pritožbo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).