VSRS Sklep III Ips 1/2014

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem mora tožena stranka povrniti tožeči stranki stroške zdravljenja svojega delavca po delovni nezgodi (15.190,23 EUR z zamudnimi obrestmi) ter odločilo o stroških postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 65/2013 z dne 15.10.2013 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 86. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca, ne glede na prispevek (soodgovornost) oškodovanca za škodni dogodek.

4Tožena stranka z revizijo napada sodbo pritožbenega sodišča, pri čemer smiselno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Razlogi za ugoditev reviziji

6Po določbi prvega odstavka 86. člena Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ima tožnik pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe. S to določbo je urejena regresna pravica tožnika, na podlagi katere lahko terja povrnitev stroškov zdravljenja poškodovane osebe od tistega, ki je škodo zakrivil (namenoma ali iz malomarnosti).

7Zgoraj navedene določbe 86. člena ZZVZZ ni mogoče razumeti samo na podlagi besedne razlage. Upoštevati je treba tudi sistemsko razlago, torej tako, da se upošteva njeno mesto v pravnem sistemu (njeno umeščenost in pomen v sistemu odškodninskega prava). Določba 86. člena ZZVZZ ureja le regresno pravico tožnika; njen domet ni uravnavati odškodninsko odgovornost v primeru delovnih nezgod. Kaj pomeni krivdna povzročitev škode, je zato treba presojati s pomočjo določb Obligacijskega zakonika (OZ). Ta daje odgovor na vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu odgovarja tisti, ki je ravnal krivdno. Na vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija, je zato mogoče odgovoriti le z upoštevanjem določb OZ, ki urejajo krivdno odškodninsko odgovornost.

8OZ določa deljeno odškodninsko odgovornost. Po določbi prvega odstavka 171. člena ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, prisodi sodišče po določbi drugega odstavka istega člena odškodnino ob upoštevanju okoliščin primera. Povzročitev škode s krivdnim ravnanjem potemtakem ne pomeni, da je povzročitelj odgovoren za celotno nastalo škodo.

9Ugovor deljene odškodninske odgovornosti zadeva vzročno zvezo. Z njim odgovorna oseba uveljavlja, da ni vsa nastala škoda posledica njenega ravnanja. To vprašanje zato zadeva sam temelj odškodninske odgovornosti, ne le višino škode, ki jo je treba povrniti.(1)

10Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, je na podlagi zgoraj navedenega naslednji: Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.

11Sodišči nižjih stopenj sta zavzeli zmotno stališče, da lahko tožnik od delodajalca v primeru njegove krivdne odgovornosti terja v vsakem primeru povrnitev celotnih stroškov zdravljenja poškodovanega delavca (tako sodišče druge stopnje v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) in se posledično nista ukvarjali z zatrjevano soodgovornostjo poškodovanega delavca toženca I. K. Zato je bilo treba reviziji ugoditi, razveljaviti sodbi sodišč prve in druge stopnje in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati trditve tožeče stranke glede prispevka njenega delavca k nastali škodi.

O stroških postopka

12Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Glej M. Končina Peternel, Deljena odškodninska odgovornost, Pravosodni bilten 2/2012, str. 105