VSRS Sklep Cp 31/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je višji sodnik Gregor Špajzer zavrgel zahteve dolžnika za izločitev višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer ....

2Zoper navedeno odločitev je dolžnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je v izpodbijanem sklepu navedeno, da so zahteve za izločitev delno nedovoljene, delno nerazumljive in nepopolne, pri čemer ni konkretizirano, iz katerih razlogov. Višji sodnik ni pojasnil, kdo mu je dal pooblastilo, da kot predsednik višjega sodišča odloča o izločitvi višjih sodnikov. Pritožbeno sodišče je navedlo, da dolžnik za zahtevo za izločitev sodnikov D. D., A. A. in H. H. nima pravnega interesa, ker imenovani ne opravljajo več sodniške funkcije, pri čemer ni navedlo konkretnega datuma prenehanja sodniške funkcije za posameznega sodnika in sodnico. Sklicuje se na določbo prve točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o pravilni sestavi sodišča.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik neutemeljeno graja, da bi moral odločitev o njegovi zahtevi za izločitev višjih sodnikov sprejeti predsednik Višjega sodišča v Ljubljani. Pritožniku je bilo že v sklepu Vrhovnega sodišča Cp 24/2019 z dne 17. 6. 2019, ki je bil izdan v tej izvršilni zadevi, pojasnjeno, da ZPP zaradi zagotavljanja ekonomičnosti postopka ter onemogočanja zlorabe procesnih pravic vsebuje posebno pravilo, po katerem lahko prepozno, nedovoljeno ali neobrazloženo zahtevo za izločitev sodnika zavrže že predsednik senata (šesti odstavek 72. člena ZPP). Predsednik senata je tako imel pooblastilo za zavrženje očitno neutemeljenih zahtev dolžnika za izločitev poimensko opredeljenih višjih sodnikov.

5Neutemeljena je nadalje graja, da naj bi bili razlogi za zavrženje zahtev neustrezno pojasnjeni. Pritožbeno sodišče je jasno razložilo, da so nedovoljene zahteve za izločitev višjih sodnikov D. D., A. A. in H. H., saj imenovani ne opravljajo več sodniške funkcije in tako dolžnik za odločanje o njihovi izločitvi nima pravnega interesa. Preostale zahteve za izločitev višjih sodnikov pa so bile nerazumljive in nepopolne, saj dolžnik v njih ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, ki bi jih utemeljevale. Izpodbijana odločitev tudi ni pomanjkljiva iz razloga, ker sodišče ni navedlo konkretnega datuma prenehanja sodniške funkcije za posameznega sodnika. Ta okoliščina je namreč nepomembna, bistveno je le, da sodniki ob presoji zahteve za njihovo izločitev sodniške funkcije več ne opravljajo.

6Ker pritožbeni razlogi in razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu obrazložitve. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).