VSC Sklep PRp 63/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo in odločbo o prekršku prekrškovnega organa spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca J. R. zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) tj. ker ni dokazano, da bi storilec prekršek storil, glede stroškov postopka pa odločilo, da bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških postopka o prekršku in premoženjskopravnim zahtevku (1., 2. in 4. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev sodbe o prekršku, ponovno ovrednotenje dokazov in izdajo nove obsodilne sodbe.

3Pritožba je utemeljena.

4Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori kdor izziva ali koga vzpodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga vzpodbuja zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

5Z odločbo o prekršku storilec bil spoznan za odgovornega prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki naj bi ga storil s tem, ker se je 28. 12. 2018 okoli 15.30 ure na naslovu C. ... . vedel na drzen in nasilen način do J. P., ko je s svojim vozilom vozil za vozilom P. in ga zasledoval iz V. do C. in nazaj, ga nato na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom agresivno pozival k pretepu, ko mu je dejal, da gresta na travo, da se bosta zmenila na roke in s takšnim vedenjem pri J. P. povzročil občutek ogroženosti in strahu. Storilec naj bi torej prekršek izvršil z dvema izvršitvenima ravnanjema - najprej naj bi oškodovanca zasledoval, nato pa naj bi ga agresivno pozival k pretepu, ko mu je dejal, da gresta na travo, da se bosta zmenila na roke, s takšnim vedenjem (zasledovanjem in pozivanjem k pretepu) pa naj bi pri oškodovancu povzročil občutek ogroženosti in strahu. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo in ob zaslišanju pojasnjeval, da je res vozil za oškodovancem iz V. do C. in nazaj, ker se je želel z oškodovancem pogovoriti o povračilu škode, ki mu jo je oškodovanec povzročil s svojo vožnjo v bližini trgovine L. v V., zaradi katere je storilec s svojim avtom moral zapeljati na robnik in je pri tem poškodoval okrasni pokrov na sprednjem kolesu, pozivanje na pretep pa v celoti zanikal.

6Sodišče prve stopnje po dopolnjenem dokaznem postopku, v okviru katerega je zaslišalo storilca, njegovo ženo, oškodovanca J. P. ter policista M. J., po skrbni in natančni presoji vsakega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj razsodilo, da storilec ni uresničil zakonske znake predmetnega prekrška, ker je oškodovanec na zaslišanju poudaril, da se zaradi ravnanja storilca ni počutil prizadetega ali prestrašenega in da se je počutil prestrašenega zaradi storilčeve žene oziroma njenih žalitev in groženj. Nadalje pa je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navedlo, da je glede na izpovedbo oškodovanca ugotovilo, da storilec ni uresničil zakonskega znaka prekrška, ker ni dokazano, da bi storilec pred stanovanjskim blokom oškodovanca agresivno pozival k pretepu.

7Sodišče prve stopnje torej najprej kot razlog za ustavitev postopka o prekršku navaja nedokazanost zakonskega znaka, ki se kaže v posledici storilčevega ravnanja tj. v občutku oškodovančeve prestrašenosti ali prizadetosti, nato pa v nadaljevanju ugotavlja, da niso dokazani zakonski znaki vedenja na drzen in nasilen način, ker naj ne bi bilo dokazano, da je storilec pred stanovanjskim blokom agresivno pozival oškodovanca k pretepu, kar pa je v izrecnem nasprotju s povzetkom oškodovančeve izpovedbe v 8. točki obrazložitve, da mu je storilec takrat, ko sta se vrnila oz. parkirala avtomobila pred bloki, rekel ali se gresta tepst na travo. Poleg tega ni mogoče spregledati, da sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navaja, da se oškodovanec zaradi storilčevega ravnanja ni počutil prizadetega ali prestrašenega, čeprav iz 8. točke obrazložitve izhaja povzetek izpovedbe oškodovanca, da si po tem, ko je R. peljal za njim iz V. do C. (kar pomeni, da ga je zasledoval, kar se storilcu tudi očita v odločbi o prekršku), ni upal izstopiti iz avta in oditi v C., kamor je sicer bil namenjen in je želel iti nekaj iskat, ker je imel v preteklosti z R. oziroma njegovo ženo neke težave zaradi parkirišč pred blokom ter ga je bilo strah, da bi ga R. slučajno udaril.

8Iz povzete obrazložitve izpodbijane sodbe jasno izhaja, da so si razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.

9Glede na navedeno prekrškovni organ sodišču utemeljeno očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Ker te kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preučiti spisovno gradivo, oceniti izvedene dokaze, po potrebi pa tudi dopolniti dokazni postopek in v kolikor bo ponovno ocenilo, da storilcu storitev očitanega prekrška ni dokazana, za svojo odločitev navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge, ki ne bodo v medsebojnem nasprotju.