VSL sklep Cst 551/2020

Pritožbi A. A. in C. A. se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih 1. in 2. točki izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo (1). prijavo izločitvene terjatve, izločitvene pravice, podredno terjatve v znesku 500.000,00 EUR (p. d. 54), ki jo je dne 15. 6. 2020 vložil A. A., K. (skupaj z B. A. in C. A.), (2). prijavo izločitvene terjatve, izločitvene pravice, podredno terjatve v znesku 500.000,00 EUR (p. d. 54), ki jo je dne 15. 6. 2020 vložila C. A., K. (skupaj z B. A. in A. A.) in (3.) prijavo izločitvene terjatve, izločitvene pravice, podredno terjatve v znesku 500.000,00 EUR (p. d. 54), ki jo je dne 15. 6. 2020 vložil stečajni dolžnik B. A., K. (skupaj s C. A. in A. A.).

2Zoper 1. in 2. točko izreka navedenega sklepa sta se pritožila upnika zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve upnikovih pravic do sodnega varstva iz 23. člena in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave republike Slovenije. Predlagala sta razveljavitev izpodbijanega sklepa v 1. in 2. točki izreka.

3Na pritožbo je odgovoril upravitelj.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, sta pritožnika v postopku osebnega stečaja (opr. št. St 001/2012 in St 002/2012, ki še nista pravnomočno končana). Dne 5. 3. 2020 je bila vložena prijava terjatve in izločitvene pravice (p. d. 31) upnice C. A. – v osebnem stečaju po stečajni upraviteljici D. D., dne 8. 5. 2020 pa prijava terjatve in izločitvene pravice upnika A. A. – v osebnem stečaju, po tedanjem stečajnem upravitelju E. E. (zanj po pooblastilu odvetniška pisarna). Pritožnika sta bila po tem, ko sta prijavi vložila tudi sama, pozvana na dopolnitev svoje prijave tako, da predložita soglasje upraviteljev, ki vodita postopka osebnih stečajev, oziroma da prijavljene terjatve uskladita z že predhodno vloženima prijavama s strani stečajnih upraviteljev. Ker v postavljenem roku noben izmed pozvanih sodišču ni sporočil odobritve prijave izločitvene terjatve, izločitvene pravice, podredno terjatve v znesku 500.000,00 EUR, ki sta jo vložila pritožnika, stečajna upraviteljica F. F. pa je sporočila, da ne odobrava njune prijave, je sodišče prve stopnje prijavo pritožnikov zavrglo.

6Pritožnika v obširni pritožbi, kjer povzemata različno teorijo in sodno prakso, sodišču prve stopnje očitata, da bi bilo soglasje k prijavi potrebno le, če bi bilo predmetno premoženje del stečajne mase v osebnih stečajih. Ker temu ni tako, za pridobitev premoženjskih pravic pritožnika soglasja upraviteljev nista zahtevala niti ga nista potrebovala.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Ni sporno, da se nad pritožnikoma vodita postopka osebnega stečaja. To pa pomeni, da pritožnika ne moreta (samostojno) opravljati nobenih dejanj razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj ta pravica z dnem začetka postopka osebnega stečaja preide na stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (1. točka 1. odstavka 386. člena in 3. točka 2. odstavka 97. člena ZFPPIPP; prim. VSL sklep Cst 291/2016 z dne 12. 5. 2016, VSL sklep II Cp 848/2019 z dne 12. 6. 2019 in VSRS Sklep III Ips 20/2020 z dne 7. 7. 2020).

8V skladu z 78. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. V konkretnem primeru je to stečajni upravitelj. Kot izhaja iz sklepa VSRS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016, je potrebno določilo 386. člena ZFPPIPP razlagati tako, da poslovna sposobnost stečajnega dolžnika ni omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, ampak širše, torej tudi v smislu večanja obsega dolžnikovega premoženja. Pritožnika navedeno stališče sicer pravilno povzemata, vendar ga razlagata napačno: ker gre za pritožnikovi terjatvi, torej koristi (in ne obveznosti), štejeta, da njuna poslovna sposobnost ni omejena, saj bosta v primeru uspeha dosegla pozitivni učinek oziroma korist. Iz prej citiranega sklepa VSRS izhaja ravno nasprotno: kot je bilo že poudarjeno, je po oceni Vrhovnega sodišča določbo 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka 2. odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, torej tudi v smislu večanja obsega dolžnikovega premoženja. Zmotno je zato stališče pritožnikov, da se omejitev poslovne sposobnosti na ta postopek ne nanaša, ker gre za terjatvi (in ne za obveznosti), kot tudi stališče, da njuna poslovna sposobnost ni omejena, saj bi v primeru uspeha lahko dosegla celo pozitivni učinek na obseg stečajne mase.

9V konkretnem primeru ne gre spregledati tudi tega, da bi v primeru, ko sta prijavo vložila tako stečajna upravitelja pritožnikov kot pritožnika sama, prišlo do podvajanj prijav, posledično pa bi se upravitelj o istih prijavah moral opredeljevati dvakrat oziroma ju združevati sam.

10Ker sta bili prijavi terjatve in izločitvene pravice za oba pritožnika vloženi po stečajnih upraviteljih, to pomeni, da pritožnikoma ni bila kršena niti pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije niti pravica do varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, prav tako pa pritožnikoma v ničemer ni bila odvzeta pravica obravnave pred sodiščem iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot to zatrjujeta v pritožbi.

11Pritožnika s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.