VSC Sklep II Kp 49894/2018

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obtoženec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo zoper sklep.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo obtoženčevo pritožbo zoper sodbo istega sodišča z dne 14. 2. 2020, opr. št. IV K 49894/2018.

2Obtoženi sklep o zavrženju pritožbe izpodbija s pravočasno pritožbo v kateri smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se je zoper prvostopenjsko sodbo sicer pravočasno pritožil njegov zagovornik, sam pa je s predmetno vlogo zagovornikovo pritožbo le hotel dopolniti. Dan pred iztekom pritožbenega roka, 20. 8. 2020, je imel vročino in bolečine v grlu, zato je prosil sina, da v njegovem imenu odda vlogo na pošti. Zaradi korona virusa je pošiljko pustil v nabiralniku, sin pa jo je oddal na pošto šele 24. 8. 2020. V nadaljevanju pritožbe zoper sklep pa navaja razloge, ki se vsebinsko nanašajo na izpodbijano prvostopenjsko sodbo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 5 izpodbijanega sklepa, je bil obtožencu dne 7. 7. 2020 osebno vročen prepis sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 14. 2. 2020, opr. št. IV K 49894/2018, s pravnim poukom, da je pritožba dopustna v roku tridesetih dni od dneva prejema pisnega odpravka sodbe. Tridesetdnevni zakonski pritožbeni rok se je, upoštevaje določbe Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (skrajšane sodne počitnice), kar sodišče prve stopnje pravilno argumentira pod točko 6 obrazložitve, iztekel v petek 21. 8. 2020. Predmetna pritožba pa je bila vložena priporočeno na pošto šele v ponedeljek 24. 8. 2020, česar ne osporava niti obtoženec v aktualni pritožbi. Po 389. členu ZKP se pritožba zavrže s sklepom kot prepozna, če se ugotovi, da je bila podana po preteku zakonskega roka. Po drugem odstavku 375. člena ZKP pa prepozno pritožbo zavrže s sklepom že predsednik senata sodišča prve stopnje, kot je bilo pravilno storjeno tudi v obravnavanem primeru.

5Po prvem odstavku 89. člena ZKP sicer lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, da vloži pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo odda tudi pritožbo. Kot pogoj za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje citirano zakonsko določilo torej zahteva „opravičene razloge“, med katere pa nikakor ni moč šteti po pritožniku zatrjevano okoliščino, da je njegov sin zamudil z oddajo pošiljke na pošto.

6Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo pritožbo zavrglo iz procesnega razloga, za obravnavanje aktualne pritožbe niso relevantna obtoženčeva nadaljnja navajanja, ki se nanašajo na samo meritorno razsojeno glavno kazensko zadevo. Pri pritožbenem odločanju o slednji bo sodišče druge stopnje lahko upoštevalo le pravočasna pritožbena izvajanja njegovega zagovornika.

7Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8Obtoženec s pritožbo ni uspel in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, plačati sodno takso 30,00 EUR po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) kot strošek pritožbenega postopka.