VSC Sklep I Cp 381/2020

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijani točki I. izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I. izreka predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji zavrnilo, pod točko II. plačilni nalog z dne 17. 7. 2020 razveljavilo in tožeči stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v skupni višini 2.046,00 EUR v 24 zaporednih mesečnih obrokih tako, da prvi obrok v višini 85,25 EUR zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti tega sklepa, naslednji obroki vsakokrat v višini 85,25 EUR pa na isti dan naslednjega meseca, ter sklenilo, da mora zapadle zneske obrokov tožeča stranka plačati pri banki ali na pošti s plačilnim nalogom BN02 na vplačilni račun sodnih taks Okrožnega sodišča v Celju, pod točko III. izreka pa je še sklenilo, da če bo tožeča stranka zamudila s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki, ki jih bo sodišče prisilno izterjalo.

2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica), ki sklep izrecno izpodbija le v točki I. izreka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi izpostavlja, da je iz odločilnih razlogov izpodbijanega sklepa ugotoviti, da tožnica sicer upoštevaje določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse, saj so njeni mesečni prihodki nizki, vendar je sodišče prve stopnje kljub temu ni oprostilo plačila sodne takse, ker naj bi imela na svojem TRR prihranke v višini 9.464,88 EUR. Tožnica meni, da je takšna odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker ima denar prihranjen za nujno ureditev manjšega podstrešnega stanovanja, saj še vedno živi pri starših, kjer ima majhno sobo, sama pa medtem pomaga tudi k preživljanju staršev, ker imata zelo nizke prihodke, zaradi česar tožnici tudi nikoli nista mogla priskočiti na pomoč, da bi si lahko zase uredila samostojne bivalne prostore. Pojasnjuje še, da živi v majhni sobi, opremljeni pred več kot 25 leti, skupaj s staršema pa uporablja dotrajane skupne prostore kopalnice, sanitarij in kuhinje, ki so nujno potrebni sanacije, ter da kljub nizki plači in skromnemu življenju uspela nekaj malega privarčevati, ker se želi čim prej osamosvojiti in si urediti lastne osnovne bivalne prostore, da bi si lahko ustvarila pogoje za družino. Tožnica meni, da je glede na to, da izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč, kot to izhaja iz odločilnih dejstev izpodbijanega sklepa in glede na izpostavljene slabe življenjske razmere odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu neutemeljena in napačna.

3Pritožba tožnice ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o prošnji tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji oziroma podredno o obročnem plačilu sodne takse ali odlogu plačila.

6Pri svoji odločitvi je izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljata določili 11. in 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).

7Pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožnica uveljavlja povsem nekonkretizirano, saj ne navaja, katere kršitve in kako naj bi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh zagrešilo, zato je v tem delu njena pritožba povsem neutemeljena, pritožbeno sodišča pa je v zvezi s tem pritožbenim razlogom opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ki pa kakšnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu s 350. členom ZPP paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo.

8Tožnica v pritožbi konkretizirano ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, na katere je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano odločitev. Navaja pa nova dejstva, ki se nanašajo na njeno pomoč (oziroma preživljanje) staršev in na namen, za katerega se bodo porabili zbrani prihranki tožnice na njenem transakcijskem računu. Pri teh navedbah tožnice gre v skladu s 337. členom ZPP za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj tožnica ni navedla nobenih razlogov, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navajati pravočasno (v skladu z 286. členom ZPP) že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ne glede na to pa je tožnici še pojasniti, da tudi sicer namen, za katerega naj bi bili prihranki v prihodnosti porabljeni in zatrjevana pomoč staršem brez konkretiziranih navedb in dokazil o obstoju preživninske obveznosti do staršev, nista takšni okoliščini, ki bi bili pravno relevantni za odločitev o njenem predlogu za taksno oprostitev.

9Tudi pritožbeno sodišče je tako pri odločitvi o pritožbi upoštevalo naslednja v izpodbijanem sklepu ugotovljena dejstva: da je tožnica polnoletna in zaposlena in da zato ne obstoji preživninska obveznost njenih staršev, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga prejela povprečni mesečni neto dohodek v višini 774,93 EUR, da je v mesecu juniju prejela tudi 945,00 EUR regresa, kar na mesec znaša 78,75 EUR, da je lastnica osebnega vozila znamke Seat Ibiza 1.4. letnik 2004, da ni lastnica nepremičnin, da je imela na transakcijskem računu, odprtem pri banki ... d.d., na dan 18. 8. 2020 9.464,88 EUR prihrankov, pa tudi, da nima drugega premoženja večje vrednosti.

10Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da ZST-1 podrobnih meril, kdaj so s plačilom sodne takse občutno zmanjšana strankina sredstva, s katerimi se preživlja, ne določa in da se v skladu s sodno prakso pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev zato upoštevajo merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in ZSVarPre, ki oba kot relevantno okoliščino, ne pa tudi edino, upoštevata povprečni mesečni dohodek na družinskega člana (lastni dohodek družine), ki znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, ta pa je v času odločanja sodišča prve stopnje znašal 804,36 EUR.

11Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju njenega premoženjskega položaja v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) upošteva le tožnica, ker je polnoletna in zaposlena oseba in zanjo ne obstaja preživninska obveznost staršev. Prav tako je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice ne upošteva osebno vozilo, saj pri njem ne gre za premoženje večje vrednosti, ker ne dosega merila (28x osnovni znesek minimalnega dohodka) v skladu z 18. členom ZUPJS.

12Sodišče prve stopnje je res zaključilo, čeprav zmotno, da povprečni mesečni dohodki tožnice znašajo manj, kot za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre, ne pa, na kar meri pritožba, da tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj se skladno z 12. členom ZST-1 in 14. členom ZBPP materialni položaj prosilca (in njegove družine) ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca (ter dohodke in premoženje njegovih družinskih članov). Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o povprečnih mesečnih dohodkih tožnice, ki skupaj znašajo 853,68 EUR (774,93 EUR plače mesečno in 78,75 EUR regresa mesečno), kar je (v nasprotju z zmotnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je to manj) več kot znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve v času odločanja sodišča prve stopnje (804,36 EUR) in glede na ugotovitve o njenem preostalem premoženju, ki se v skladu z določili ZBPP in ZSVarPre ter ZUPJS upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice, t.j. prihrankov na transakcijskem računu v višini 9.464,88 EUR, ki zadoščajo za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji (2.046,00 EUR), pa je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da do oprostitve plačila sodne takse tožnica ni upravičena. Drugačno stališče tožnice v pritožbi, da njene, po sodišču prve stopnje ugotovljene, premoženjske razmere in nizki dohodki, upravičujejo oprostitev plačila sodne takse, je tako pravno zmotno.

13V nadaljevanju izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločalo še o podredno vloženem predlogu tožnice za obročno plačilo sodne takse, njegove odločitve o tem podredno vloženem predlogu, vsebovane v točkah II. in III. izreka, pa tožnica pritožbeno ne izpodbija, zato ni predmet tega pritožbenega preizkusa.

14Pritožba tožnice se tako pokaže za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), zato je pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v izpodbijani točki I. izreka potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP.

15Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker tožnica, ki tudi sicer s pritožbo ni uspela, stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.