VSL Sklep IV Cpg 763/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

1Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom po predlogu predlagatelja D. d. d. (v nadaljevanju: predlagatelj) pri subjektu vpisa vpisalo spremembo zastopnika, članov organa nadzora in vsebino sklepa skupščine z dne 21. 8. 2020, ki se glasi: „Uprava družbe je pooblaščena (točka 04.04. Statuta družbe), da poveča osnovni kapital družbe skupno za največ 4.714.446,67 EUR, z izdajo novih delnic za vložke, v petih letih po vpisu spremembe statuta v sodni register. V primeru povečanja osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic iz naslova odobrenega kapitala, je uprava družbe pooblaščena, da odloči o izključitvi prednostne pravice delničarjev do novih delnic. Nove delnice se lahko izdajo tudi za stvarne vložke. Nove delnice se izdajo samo s soglasjem nadzornega sveta družbe.“

2Zoper celoten sklep registrskega sodišča se je pravočasno pritožil delničar predlagatelja F. d. o. o., ... (v nadaljevanju: pritožnik). Zatrjeval je, da ima kot delničar predlagatelja status osebe, katere pravni interes utegne biti z izpodbijanim sklepom prizadet. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep registrskega sodišča razveljavi in zadevo vrne temu v novo odločanje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

3Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in sodišču druge stopnje najprej predlagal, da pritožnikovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot nedovoljeno zavrže, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4Pritožba je dovoljena, vendar ni utemeljena.

O dovoljenosti pritožbe

5Pritožnik je kot delničar predlagatelja svoj pravni interes zatrjeval na podlagi 17. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg). Pritožnik je trdil, da je zoper predlagatelja kot nasprotnega udeleženca 21. 9. 2020 vložil tožbo zaradi razveljavitve sklepov skupščine z dne 21. 8. 2020, v kateri je izpodbijal točko 4.4. skupščinskega sklepa, ki se glasi, „da je uprava družbe pooblaščena, da poveča osnovni kapital družbe skupno za največ 4.714.446,67 EUR, z izdajo novih delnic za vložke, v petih letih po vpisu te spremembe statuta v sodni register. V primeru povečanja osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic iz naslova odobrenega kapitala je uprava družbe pooblaščena, da odloči o izključitvi prednostne pravice delničarjev do novih delnic. Nove delnice se lahko izdajo tudi za stvarne vložke. Nove delnice se izdajo samo s soglasjem nadzornega sveta družbe (točka a sklepa 4.4.).“ Nadalje se navedeni sklep glasi, „da skupščina pooblašča nadzorni svet družbe D. d. d., da po povečanju osnovnega kapitala in izdaji delnic iz naslova odobrenega kapitala uskladi besedilo statuta družbe (točka b 4.4. sklepa).“

6Predlagatelj predlaga vpis spremembe statuta po 353. in 356. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi s tretjim odstavkom 332. člena ZGD-1. Sprememba statuta po navedenem členu velja šele od vpisa v sodni register dalje. To pomeni, da je vpis spremembe statuta konstitutivnega pomena. Od vpisa dalje delničarji na skupščini ne bodo več mogli uveljavljati svojih upravičenj o povečanju osnovnega kapitala (šesta alineja 293. člena ZGD-1), ker bo za povečanje osnovnega kapitala družbe (predlagatelja), v skladu z vsebino navedenega skupščinskega sklepa, pooblaščena uprava predlagatelja. Zato utegne biti pravni interes pritožnika s sklepom registrskega sodišča prizadet. Stališče predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da bi moralo sodišče druge stopnje pritožniku odreči pravni interes, ni pravilno. Predlagatelj se sklicuje na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, ki pa v konkretnem primeru niso uporabljive.¹ Sodišče druge stopnje je pritožniku iz navedenih razlogov pravni interes za pritožbo priznalo.

O neutemeljenosti pritožbe

7Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da je med strankama sporno vprašanje, ali je navedeni sklep pravilen in zakonit. Zato je sporno dejstvo za odločitev o dovolitvi vpisa spremembe statuta, ali je bil sklep skupščine sprejet po (ne)pravilnem postopku in posledično ali je sklep skupščine (ne)veljaven. Zato bi moralo registrsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZSReg prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju.

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik svoje udeležbe ni priglasil že v postopku pred registrskim sodiščem. Zato tudi ni vložil predloga za prekinitev postopka. Sporno dejstvo, od katerega je po pritožnikovem mnenju odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, bi moral predlagatelj uveljavljati v predlogu za prekinitev postopka.

9Za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za prekinitev postopka pa ne zadošča le sklicevanje na tožbo, o kateri bo odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče. Prav tako pa bi pritožnik moral izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljevanem postopku uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.² Nadalje je pritožnik zatrjeval, da je vložil tožbo zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa. Če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Le ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen ZGD-1). Zato je za prekinitev registrskega postopka lahko relevantna neveljavnost sklepa le iz ničnostnih razlogov.³

10Kot je bilo že pojasnjeno, pritožnik svoje udeležbe ni priglasil v prvostopenjskem registrskem postopku. Kadar registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis, obrazložitev sklepa ni potrebna (četrti odstavek 35. člena ZSReg). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da v konkretnem primeru ni podana izjema iz četrtega odstavka 32. člena ZSReg, ki določa, da je lahko sklep registrskega sodišča obrazložen po potrebi. Registrsko sodišče ni moglo v naprej, ker je pritožnik na skupščini napovedal izpodbijanje skupščinskega sklepa, sklepati, da bo tožba vložena, niti pritožnik ni vložil nobenega predloga na podlagi katerega bi registrsko sodišče moralo presojati ali so si interesi strank v nasprotju in zato sklep obrazložiti.

11Očitek, da je bila pritožniku kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, pravica do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in da je registrsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 19. členom ZSReg, ni utemeljen.

12Registrsko sodišče je v okviru materialnopravnega preizkusa po 34. členu ZSReg pravilno odločilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za vpis spremembe statuta v sodni register po 27. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) v zvezi s 332. členom ZGD-1. Predlagatelj je priložil sklep skupščine v skladu s prvim odstavkom 329. člena ZGD-1 in prečiščeno besedilo statuta z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o spremembi statuta (list. št. 3 do 8, list. št. 24 do 35). Predlagani vpis je torej tudi po vsebini utemeljen.

13Pritožnik je sicer vložil pritožbo zoper celoten registrski sklep, vendar glede spremembe zastopnika in članov nadzornega sveta ni uveljavljal nobenih pritožbenih razlogov. Zato je preizkus tega dela sklepa sodišče druge stopnje opravilo le po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da niti v tem delu niti v vsebinsko napadanem delu, ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350., 366. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in registrski sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

14V registrskem postopku vsak udeleženec sam plača svoje stroške postopka (prvi odstavek 18. člena ZSReg). Zato pritožnik in predlagatelj sama nosita pritožbene stroške.

¹ IV Cpg 585/2009 (šlo je za vpis povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki ima le publicitetni učinek), IV Cpg 1200/2010 (vpis lastnega poslovnega deleža pred Novelo ZGD-1, ki je imela deklaratorni, sedaj po Noveli ZGD-1I pa ima oblikovalni učinek), IV Cpg 24/04 (deklaratorni vpis spremembe zastopnika v sodni register).
² Sklep VSL IV Cpg 25/2002.
³ Sklep VSL IV Cpg 813/2018.