332. člen ZGD-1

Za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za prekinitev postopka ne zadošča le sklicevanje na tožbo, o kateri bo odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče. Prav tako pa bi pritožnik moral izkazati, da bi mu odločitev o predhodnem vprašanju odprla možnost, da v nadaljevanem postopku uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Nadalje je pritožnik zatrjeval, da je vložil tožbo zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa. Če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Le ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen ZGD-1). Zato je za prekinitev registrskega postopka lahko relevantna neveljavnost sklepa le iz ničnostnih razlogov.

Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).

Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.

Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta.

Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati. Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.

Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.

V primeru, če bi se sklep o spremembi statuta izkazal za ničnega, predlagatelja pa bi morala na podlagi ničnega sklepa oziroma ničnih določb statuta karkoli plačati družbi, bi bila ta upravičena s tožbo uveljavljati vrnitev neopravičeno pridobljenega. Njuna pravna korist, da do take situacije ne pride, je torej očitna.