VSRS Sklep II DoR 287/2020

Predlog se zavrne.

1Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo glede nepremičnine. Z njo se je toženka zavezala tožnici prodati solastninski delež na nepremičnini, tožnica pa se nasprotno zavezala, da ji za to plača kupnino. Obe stranki sta pogodbo tudi izpolnili: toženka je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, tožnica pa ji je plačala kupnino v znesku 87.588,00 EUR.

2Kasneje se je izkazalo, da toženka ni bila lastnica predmeta prodaje, saj je bila pogodba o preužitku, na podlagi katere naj bi pridobila solastninsko pravico, ugotovljena za nično. Hkrati se je izkazalo, da je na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) lastnica predmeta prodaje v resnici postala sama tožnica. Glede obeh okoliščin sta bili pogodbeni stranki torej v obojestranski zmoti.

3Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sporna prodajna pogodba nična in da je dolžna toženka tožnici vrniti kupnino.

4Pritožbeno sodišče je pritožbo toženke v tem delu zavrnilo ter sodbo v opisanem delu potrdilo. Nosilno stališče je podano v 15. točki obrazložitve. Tam je rečeno, da je prodajna pogodba nična kljub morebitni zmoti pogodbenih strank glede lastništva sporne nepremičnine oziroma zmoti o tem, da obstaja podlaga pogodbe. Tudi v primeru, ko stranki mislita, da kavza obstaja, v resnici pa ne obstaja (putativna kavza), kavze ni.

5Zoper sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije toženka. Dopustitev predlaga glede naslednjih dveh vprašanj:

- ali je prodajna pogodba, ki jo skleneta prodajalec, ki ni lastnik stvari, in kupec, ki je lastnik stvari, pri tem pa sta obe stranki v času sklepanja pogodbe v zmoti o lastništvu stvari, nična zaradi neobstoja pogodbene kavze (četrti odstavek 39. člena OZ);

- ali je v primeru sklenitve prodajne pogodbe, ki jo skleneta prodajalec, ki ni lastnik stvari in kupec, ki je lastnik stvari, pri tem pa sta obe stranki v času sklepanju pogodbe o zmoti o lastništvu stvari, mogoče uporabiti določilo 440. člena OZ o prodaji tuje stvari?

6Predlog ni utemeljen.

7Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).