VSM Sklep I Kp 27718/2020

Pritožba zagovornice obdolženega N.Š. se zavrne kot neutemeljena.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obdolženega N.Š., na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 429. členom ZKP iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 432. člena ZKP in v zvezi z 20. členom Ustave Republike Slovenije, podaljšalo pripor.

2Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zoper obdolženca pripor odpravi oziroma mu izreče milejši ukrep in sicer hišni pripor.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je ob vložitvi obtožnega predloga pravilno ugotovilo, da so podani vsi zakonski pogoji za podaljšanje pripora. Navaja, da se od odreditve pripora obdolženega okoliščine, ki so narekovale tovrsten ukrep niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, saj je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, prav tako pa je podana ponovitvena nevarnost obdolženca. Za takšno odločitev sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navaja tehtne in prepričljive razloge, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, ki le še glede na pritožbene navedbe zagovornice dodaja:

5Zagovornica uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jih v pritožbi ne konkretizira, saj ne navaja katere kršitve iz člena 371 ZKP uveljavlja. Da pa se iz njene pritožbe razbrati, da z navedbami, da napadeni sklep nima razlogov o utemeljenem sumu in o tem zakaj se obdolžencu namesto pripora ne bi odredil hišni pripor, prav tako pa pogreša v napadenem sklepu razloge o ponovitveni nevarnosti obdolženca, meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.

6Uveljavljana kršitev pa ni podana, saj je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu napisalo obširne in tehtne razloge na podlagi katerih zaključuje, da je pri obdolžencu podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje. Takšne svoje razloge sodišče prve stopnje pravilno opira na priloge kazenske ovadbe in sicer zbranih dokazov v okviru predkazenskega postopka, zlasti navedb oškodovancev E.S., I.S. in J.S., ki so jih podali policistom ob podaji kazenskih ovadb, s katerimi so obdolženca v celoti obremenili. Navedeni so namreč podrobno opisali ravnanja obdolženca kritičnega dne, njihove navedbe pa dopolnjujejo tudi uradni zaznamki o zbranih obvestilih od J.L., U.S. in D.P., ter ugotovitve policistov ob ogledu, kot to izhaja iz zapisnika o ogledu z dne 22. 8. 2020, kot to vse obrazlaga sodišče prve stopnje v napadenem sklepu v točkah 7 do 12. Na te razloge se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, ti pa potrjujejo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi z ravnanjem, kot se mu očita in izhaja iz izreka obtožnega predloga, storil kaznivo dejanje nasilništva po prvem in drugem odstavku 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zato zagovornica, ki trdi, da napadeni sklep nima ustreznih razlogov o utemeljenem sumu, ne more biti uspešna.

7Prav tako ima napadeni sklep povsem ustrezne razloge o tem, zakaj obdolžencu ni mogoče izreči nobenega od milejših ukrepov, torej tudi hišnega pripora ne, saj je potrebno obrazložitev napadenega sklepa gledati kot celoto. Tako iz napadenega sklepa v točkah 26 do 28 izhajajo ustrezni razlogi o tem, zakaj je podaljšanje pripora obdolžencu nujno potrebno, kakor tudi o tem, da pripora ni mogoče nadomestiti z nobenim ukrepom milejše narave. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje, saj negirajo pritožbo zagovornice, ki v napadenem sklepu te razloge neutemeljeno pogreša.

8Uspešna pa tudi ne more biti zagovornica, da pri obdolžencu ni ponovitvene nevarnosti, saj razlogi, ki jih navaja, ne morejo omajati tehtnih in prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje o ponovitveni nevarnosti obdolženca. Obdolžencu je bil namreč dne 8. 6. 2020 že odrejen ukrep prepovedi približevanja J.S.in I.S., ki je bil podaljšan do 6. 8. 2020. Tako, da je v bistvu obdolženi takoj, ko se je iztekel zgoraj navedeni ukrep napadel v obravnavani zadevi navedene oškodovance, na podlagi česar sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da obstaja resna nevarnost, da bo obdolženi z nasiljem zoper družino S. nadaljeval, če zoper njega pripor ne bi bil podaljšan. Pri čemer ni prezreti, da je obdolženi že pred tem večkrat kršil prepoved približevanja, zaradi nasilnih kaznivih dejanj pa je bil že večkrat pravnomočno obsojen, kot to izhaja iz izpiska iz kazenske evidence. Razen tega pa se obdolženi nahaja tudi v drugih kazenskih postopkih, prav tako zaradi nasilnih kaznivih dejanj zoper iste oškodovance, kot to vse navaja sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa v točkah 16 do 20. Pri tem pa sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo posnetkov obdolženega na facebooku z orožjem. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki pravilno ugotavlja, da še vedno obstajajo okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženi ponovil istovrstno kaznivo dejanje, pri čemer je sodišče ocenilo tudi okoliščine očitanega mu kaznivega dejanja kakor tudi osebne lastnosti obdolženega. Zato pritožba, ki sodišču prve stopnje očita, da ni opravilo navedene presoje, ni utemeljena.

9Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča navedlo vse ustrezne razloge kot zgoraj obrazloženo, dejansko stanje pa je prav tako ugotovilo pravilno in popolno, zato pritožba zagovornice tudi v tej smeri ne more biti uspešna.

10Podaljšanje pripora obdolžencu je namreč neizogibno potrebno zaradi varovanja ljudi predvsem njihovega življenja, ki je s tovrstnimi kaznivimi dejanji ogroženo, prav tako pa je po oceni pritožbenega sodišča pripor obdolženca sorazmeren ukrep glede na ustavno pravno zagotovljeno pravico do osebne svobode in ga ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom, niti hišnim priporom ne, za kar se neuspešno v pritožbi zavzema zagovornica. Za izrek milejšega ukrepa je namreč potrebno zaupanje, ki pa ga obdolženi s svojimi dosedanjimi ravnanji ni izkazal in ga ne opravičuje, kot to pravilno navaja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.

11Iz navedenih razlogov, in ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, saj je podaljšanje pripora obdolžencu tudi v skladu s členom 20/I Ustave Republike Slovenije, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (člen 402/III ZKP).

12Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (člen 95 ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje.