VSL Sodba II Cpg 462/2020

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške za odgovor na pritožbo v višini 279,99 EUR v 8 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici v osmih dneh od prejema sodbe plačati 2.576,89 EUR s pripadki (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 1.000,00 EUR s pripadki je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je tudi naložilo, da mora tožnici povrniti njene stroške izvršilnega postopka v znesku 31,69 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) pravdni stranki sta 12. 9. 2016 sklenili najemno pogodbo za najem poslovnih prostorov št. 00/16 (A1, v nadaljevanju najemna pogodba št. 00/16), v stavbi 000, del stavbe 5, ki stoji na nepremičnini s parc. št. ..., k. o. ...; (2) pred začetkom najema sta tožnica kot najemodajalec in toženka kot najemnik davčnemu organu podali elektronsko izjavo o obračunavanju DDV (A2); (3) pravdni stranki sta 13. 10. 2017 sklenili novo najemno pogodbo št. 01/17 (A3), ki je bila podpisana zaradi dodatnega najema tretje sobe istega poslovnega prostora; (4) v 3. členu najemne pogodbe št. 01/17 sta se pravdni stranki dogovorili, da se na dogovorjeno najemnino plačuje tudi DDV; (5) v istem členu te pogodbe je tudi zapisano, da sta pogodbeni stranki pred začetkom najemnega razmerja elektronsko podali izjavo pristojnima davčnima organoma, s katero sta se dogovorili, da bosta skladno z drugim odstavkom 45. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) od najemnine obračunavali DDV, najemnik (toženka) pa je izrecno izjavil in jamčil, da je davčni zavezanec; (6) predhodno podani izjavi o obračunavanju DDV pred sklenitvijo pogodbe št. 01/17 z dne 13. 10. 2017 nista bili preklicani; (7) tožnica je toženki skladno s pogodbo št. 01/17 mesečno izdajala račune, med drugim tudi v tem postopku vtoževane račune št. 355 z dne 9. 8. 2018 v znesku 879,42 EUR (A4), št. 392 z dne 12. 9. 2018 v znesku 880,45 EUR (A5), št. 428 z dne 11. 10. 2018 v znesku 901,46 EUR (A6) in št. 473 z dne 9. 11. 2018 v znesku 915,56 EUR (A7); (8) toženka je 30. 11. 2018 s plačilom zneska 500,00 EUR delno poravnala račun št. 392 z dne 12. 9. 2018 v znesku 880,45 EUR, 10. 12. 2018 pa je s plačilom zneska 500,00 EUR delno poravnala račun št. 355 z dne 9. 8. 2018 v znesku 879,42 EUR¹; (9) toženka s plačilom zneska nadaljnjih 500,00 EUR dne 20. 12. 2018 tožnici ni poravnala katerega od v tej pravdi vtoževanih računov; (10) račun št. 423 (pravilno št. 428) z dne 11. 10. 2018 v znesku 901,46 EUR ter račun št. 473 z dne 9. 11. 2018 v znesku 915,56 EUR je toženka izrecno zavrnila.

3Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožnica toženki na znesek najemnine utemeljeno obračunala DDV ter da sta tudi računa št. 428 z dne 11. 10. 2018 in št. 473 z dne 9. 11. 2018 utemeljena tako po temelju kot po višini. Po tistem, ko je pri izračunu terjatev po računu št. 355 z dne 9. 8. 2018 in št. 392 z dne 12. 9. 2018 upoštevalo delna plačila, je skladno s prvim odstavkom 287. člena Obligacijskega zakonika (OZ) tožbenemu zahtevku delno ugodilo.

Pritožba in odgovor na pritožbo

4Zoper to sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo². Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni navedla, prav tako ne, ali sodbo izpodbija v celoti ali le v določenem delu.

5Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.

K odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti

7Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP).

8O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

9V primeru, ko iz pritožbe ne izhaja, v katerem delu se sodba izpodbija, se šteje, da se izpodbija v delu, v katerem stranka, ki vloži pritožbo, ni uspela v postopku. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 350. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da pritožnica izpodbija zgolj I. In III. točko izreka prvostopenjske sodbe.

Odgovori na posamezne pritožbene očitke

10Pritožba navaja, da je potrebno izjavo o obračunavanju DDV predložiti na novo, kadar pride do nove transakcije v smislu novega najemnega razmerja. Po pritožbenem stališču je s sklenitvijo najemne pogodbe št. 01/17 prišlo do novega poslovnega razmerja. Prenos že podane izjave k pogodbi št. 00/16 na novo pogodbo št. 01/17 ni možen, nove izjave pa toženka ni podala.

11Skladno z 2. točko 44. člena ZDDV-1 je najem nepremičnin prost plačila DDV. Po določilu prvega odstavka 45. člena ZDDV-1 pa se lahko najemodajalec in najemnik, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, dogovorita, da bo najemodajalec od najemnine obračunal DDV po predpisani stopnji.³ V času sklepanja obravnavanih najemnih pogodb je drugi odstavek 45. člena ZDDV-1 določal, da davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu uradu. Zakonski pogoj za obračun DDV je bila podana izjava davčnega zavezanca davčnemu organu pred opravljeno dobavo (oziroma pred sklenitvijo najemnega razmerja).

12Izjavo o obdavčitvi nepremičnine z DDV je torej treba davčnemu organu predložiti ob sklenitvi najemnega razmerja za določeno nepremičnino in velja za kontinuiran najem iste nepremičnine po več zaporednih pogodbah, če se podatki o nepremičnini v izjavi ne spremenijo.

13Izjava o obdavčitvi (A2) vsebuje naslednje podatke: ID za DDV, vrsta nepremičnine, občina, kat. občina, št. parcele, št. stavbe in št. dela stavbe. Ti podatki pa so bili isti tako ob sklenitvi najemne pogodbe št. 00/16 kot ob sklenitvi najemne pogodbe št. 01/17. Najemna pogodba št. 01/17 je bila namreč sklenjena za isti poslovni prostor kot najemna pogodba št. 00/16, le da je bila z njo dodatno najeta še ena soba v istem poslovnem prostoru. Ker se torej vrsta transakcije s pogodbo št. 01/17 ni spremenila, toženkin ugovor, s katerim uveljavlja ničnost sklenjenega dogovora o obračunavanju DDV po tej najemni pogodbi, ni utemeljen.

14V pritožbi toženka navaja, da je 19. 11. 2019 prejela zgolj dopolnitev tožbe, ne pa tudi preostalih dokumentov, ki so navedeni na vročilnici. S tem prvostopenjskemu sodišču smiselno očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako kršitev sodišče stori takrat, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

15V spisu se pod red. št. 14 (list. št. 42) nahaja poziv toženki v sporu majhne vrednosti, naj odgovori na vlogo tožnice na standardiziranem obrazcu z oznako g.Odg1V-smv-vl_d3, s katerim je bila toženka pozvana, naj na vlogo tožnice odgovori v roku 8 dni in opozorjena na posledice. K pisanjem pod red. št. 14 je med drugim pripeta tudi s strani toženke podpisana vročilnica. Iz te pa izhaja, da je toženka 19. 11. 2019 prejela ne samo dopolnitev tožbe, kar pritožba izrecno priznava, pač pa (med drugim) tudi poziv toženki v sporu majhne vrednosti, naj odgovori na vlogo tožeče stranke na standardiziranem obrazcu (na vročilnici označen kot g.Odg1V-smv-vl(d3))⁴.

16Vročilnica predstavlja javno listino in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme, da ni tako, je na toženki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Toženka bi ob prejemu pisanja mogla in morala preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču⁵. Toženka svojemu dokaznemu bremenu ni zadostila. Pritožbi je predložila zgolj kopijo kuverte poštne pošiljke (B9) ter dopolnitev tožbe (B10), kar pa neprejem poziva za odgovor na vlogo tožnice seveda ne dokazuje. Smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave zaradi opustitve vročitve poziva za odgovor na dopolnitev tožbe tako ni podana.

17Tistih navedb, ki predstavljajo nova dejstva⁶, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih pritožbenih novot ne more upoštevati (primerjaj 453. člen ZPP).

18S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Pritožbeno sodišče je štelo, da se je toženka na pravdne stroške pritožila le posledično. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

19Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Skladno s prvim odstavkom 165.člena in prvega odstavka 154. člena ZPP pa je toženka dolžna povrniti tožnici stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika, v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Tožnici je priznalo nagrado za odgovor na pravno sredstvo v višini 382,5 odvetniških točk, 2% materialne stroške in 22% DDV. Tako odmerjeni pravdni stroški znašajo 279,99 EUR. V primeru zamude je tožnica upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

¹ Iz obrazložitve izpodbijane sodbe smiselno izhaja, da temelj za nastanek terjatve po računu št. 355 z dne 9. 8. 2018 in št. 392 z dne 12. 9. 2018 med strankama ni sporen, zato se sodišče s presojo temelja tožbenega zahtevka v tem delu ni ukvarjalo.
² Toženka je navedeno vlogo poimenovala „Ugovor“, sodišče prve stopnje pa jo je glede na njeno vsebino pravilno obravnavalo kot pritožbo.
³ Prvi odstavek 45. člena se glasi: „Davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena tega zakona, se lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji.“
⁴ Enako izhaja tudi iz kopije kuverte poštne pošiljke, ki jo je pritožbi predložila toženka (B9).
⁵ Prim. sklep VSRS II Ips 325/2011z dne 8. 12. 2011.
⁶ Tako na primer pritožnica v pritožbi prvič navaja: (1) da je tožnica do toženke na dan 31. 12. 2018 izkazovala terjatev v višini 5.089,31 EUR, (2) da je toženka ta dolg 22. 5. 2019 poravnala v višini 712,40 EUR, neplačani znesek v višini 4.376,91 pa je oporekala, in sicer za znesek 220,74 EUR iz naslova neupravičeno zaračunanih stroškov, 934,92 EUR iz naslova zavrnjenega računa št. 519 z dne 11. 12. 2018, (3) da bi morali biti spremljajoči stroški najemnine oproščeni plačila DDV ter (4) povzema vsebino dopisov, s katerimi je tožnici zavrnila vtoževane račune zaradi neutemeljenega obračunavanja DDV.