VSRS Sklep II DoR 46/2020

I. Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog II DoR 46/2020 z dne 28. 1. 2020 razveljavi.

II. Taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije tožene stranke z dne 27. 1. 2020 se določi na 153,00 EUR.

1Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ugotovilo, da je prodajna pogodba št. 1, ki sta jo dne 13. 12. 2012 sklenili tožeča stranka Republika Slovenija in tožena stranka A. A., nična. Nato je odločilo, da mora tožena stranka tožeči plačati 58.392,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka) in še 2.751,36 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka), stroške v višini 3.017,31 EUR pa mora povrniti tudi stranskemu intervenientu (IV. točka izreka). S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo 36. točko obrazložitve tako, da se pravilni zapis v prvi vrstici glasi „tožena stranka tožeči“.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (I. točka izreka). Odločilo je, da mora tožena stranka tožeči v 15 dneh od prejema sodbe plačati 839,25 EUR, stranskemu intervenientu pa 839,06 EUR stroškov pritožbenega postopka.

3Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Ker sodne takse ob vložitvi predloga ni plačala, jo je k temu pozvalo Vrhovno sodišče v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in izdalo plačilni nalog po tarifni številki 1131 za znesek 409,00 EUR. Taksa je bila odmerjena od zneska 58.392,00 EUR.

4Toženka zoper plačilni nalog podaja pravočasen ugovor. Meni, da ji je bila sodna taksa odmerjena zmotno, zato predlaga, naj se pravilno odmeri od vrednosti izpodbijanega dela, ki znaša le 12.672,50 EUR. To pomeni, da bi morala taksa znašati namesto 409,00 EUR le 153,00 EUR. Pojasnjuje, da je sodišče napačno upoštevalo celotno vrednost spornega predmeta iz prvotnega postopka, predlagateljica pa je predlog za dopustitev revizije vložila le zoper odločitev glede zamudnih obresti, in sicer v delu, ki se nanaša na zamudne obresti od 11. 4. 2013 do 27. 11. 2015, ki v seštevku znašajo 12.672,50 EUR. Predlaga razveljavitev plačilnega naloga in izdajo novega naloga.

5Ugovor je utemeljen.

6Zoper plačilni nalog v postopku za plačilo sodne takse je dopustno v osmih dneh vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takso napačno odmerilo. O ugovoru sodišče odloči s sklepom, mu ugodi, ga zavrne, ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega oziroma nedovoljenega (prvi in tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

7Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon (8. člen ZST-1). Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 105.a členu določa, da mora biti plačana sodna taksa tudi za predlog za dopustitev revizije. Taksna obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu. Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače, pri čemer je za plačilo sodne takse odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon ne določa drugače (19. člen ZST-1). Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela (peti odstavek 18. člena ZST-1).

8V obravnavani zadevi je torej odločilno, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela, ki naj pomeni osnovo za odmero sodne takse v postopku za dopustitev revizije. Sodišče je vezano na navedbe iz predloga za dopustitev revizije, pri čemer vsebinsko o razlogih (še) ne odloča, saj je sodna taksa le procesna predpostavka za njihovo nadaljnjo obravnavo.

9Toženka je v predlogu za dopustitev revizije sicer izrecno navedla, da je vrednost spornega predmeta „58.392,00 EUR“¹, vendar je nato v prvem odstavku predloga opredelila, da vlaga predlog za dopustitev revizije v „delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od dosojenega zneska 58.392,00 EUR od 11. 4. 2013 do 27. 11. 2015, ki v seštevku znašajo 12.672,50 EUR“. V nadaljevanju je toženka podrobneje obrazložila, zakaj je odločitev sodišč prve in druge stopnje glede teka zamudnih obresti materialnopravno zmotna, in zakaj je v tem delu prišlo tudi do bistvenih postopkovnih kršitev.

10Pokaže se torej, da toženka v resnici ne izpodbija odločitve o glavni stvari (torej o ničnosti sporne pogodbe in prisojenih 58.392,00 EUR), temveč le odločitev o stranski terjatvi (zamudnih obrestih od dosojenega zneska 58.392,00 EUR od 11. 4. 2013 do 27. 11. 2015). Sodna taksa za predlog za dopustitev revizije torej ni bila odmerjena pravilno. Po določbi sedmega odstavka 18. člena ZST-1 se za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, plača taksa samo po znesku stranskih terjatev.

11Če sodišče ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in določi novo višino takse (tretji odstavek 34. člena ZST-1). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče toženkinemu ugovoru ugodilo in izdan plačilni nalog II DoR 46/2002 z dne 28. 1. 2020 razveljavilo. Taksna obveznost, določena od vrednosti spornega predmeta 12.672,50 EUR znaša po tarifni številki 1131 ZST-1 153,00 EUR, za kar je Vrhovno sodišče toženki izdalo nov plačilni nalog, ki predstavlja sestavni del tega sklepa (tretji odstavek 34. člena ZST-1).

¹ Ta znesek se ujema z višino judikatne terjatve iz prve točke sodbe sodišča prve stopnje.