VSRS Sklep VIII DoR 224/2020-6

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke in odločbo centra za socialno delo, s katerima je bilo odločeno, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka in je zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Presodilo je, da je v konkretnem primeru za ugotovitev izjeme iz 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) treba upoštevati dejansko rabo prostorov v hiši, v kateri živi tožnica. Ta ima dejansko v lasti le eno stanovanje v dvostanovanjski hiši in ne dveh, vsakega do ene polovice, kot je neutemeljeno upoštevala tožena stranka.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožničin zahtevek zavrnilo. Upoštevalo je, da je tožnica solastnica tako dela stavbe 223-2 k. o. ... kot tudi dela stavbe 223-1 k. o. ..., obeh do ½. Toženec enega od teh delov ni upošteval, saj je štel, da tožnica v njem prebiva. Drugi del pa je glede na solastniški delež tožnice upošteval zgolj v polovični vrednosti ter ugotovil, da ta presega cenzus iz 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemnik (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami).

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije. Sprašuje, ali je pravilna materialnopravna razlaga sodišča druge stopnje, da je pri odločanju o pravici do varstvenega dodatka, ob upoštevanju 27. člena ZSVarPre, pomembno lastništvo oziroma solastništvo premoženja in njegova vrednost, ne pa dejansko lastništvo in možnost razpolaganja s posameznim delom premoženja z namenom zagotavljanja dodatnih denarnih sredstev. Sprašuje tudi, ali je v primeru, ko je iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je tožnica solastnica do ½ nepremičnine, v kateri se nahajata dve stanovanji, treba tožnici pripisati lastništvo na obeh stanovanjih do ½, ne da bi se tožnico pozvalo k pojasnilu glede dejanskega lastništva. Nadalje sprašuje, ali lahko upravni organ svojo odločitev opre na dejansko stanje iz uradnih evidenc, glede katerega ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev in ki bi jih lahko ugotovil, če bi stranko v postopku zaprosil, da pojasni dejansko stanje glede lastništva premoženja. Vprašuje tudi, ali je podana neenaka obravnava v postopkih o pravici do varstvenega dodatka med udeleženci, ki živijo v nepremičninah, kjer je etažna lastnina urejena in udeleženci, ki nimajo urejene etažne lastnine.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/29 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367a. člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, ki je navedeno v izreku, zato je na podlagi tretjega odstavka 367c. člena ZPP dopustilo revizijo glede tega vprašanja.

7Odločitev je bila sprejeta soglasno.