VSL Sklep I Cp 1352/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso v znesku 6.525 EUR v petnajstih mesečnih obrokih po 435 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse v višini 6.525 EUR (točka I izreka), ugodilo pa je njenemu predlogu za obročno plačilo dolžne sodne takse ter ji naložilo, da znesek 6.525 EUR plača v desetih mesečnih obrokih po 652,50 EUR, in sicer v rokih, določenih v plačilnem nalogu, ki ji bo poslan po pravnomočnosti sklepa (točka II izreka). Ob tem je tožnico opozorilo, da bodo v primeru zamude s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude v plačilo zapadli vsi še neplačani obroki.

2Tožnica izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP.¹ Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njenemu predlogu za taksno oprostitev, oziroma podredno, ji omogoči, da sodno takso v višini 6.525 EUR poravna v petnajstih mesečnih obrokih po 435 EUR.

Tožnica trdi, da bi moralo sodišče na podlagi ugotovitev, da v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga ni imela obdavčljivih dohodkov in da ni lastnica vrednostnih papirjev, ugoditi njenemu predlogu za taksno oprostitev. Napačna je ugotovitev, da je imela tožnica v obdobju od 8. 2. 2020 do 30. 4. 2020 mesečne prejemke v višini 2.436,59 EUR. Sodišče je med prilive napačno štelo posojila, ki jih tožnici nakazuje njen sin A., kot pomoč pri plačilu življenjskih stroškov in stroškov za nepremičnine. Ko si tožnica finančno opomore, bo morala posojila vrniti. Upoštevanje vseh prilivov na tožničin transakcijski račun, tudi mesečni znesek posojila, je v nasprotju z 12. členom ZUPJS.² K tožničini slabi finančni situaciji je dodatno prispevala epidemija korona virusa, katere učinki trajajo tudi po njenem prenehanju. Tožnica je zaradi izpada dohodka s strani FURS prejela nakazili v višini 350 EUR in 700 EUR. Oba zneska, skupaj z najemninami za stanovanje v L. v višini 600,50 EUR, predstavljajo edini dohodek, s katerim lahko tožnica financira že nastale taksne obveznosti in svoje življenjske stroške. Stroški za vzdrževanje nepremičnin (v katerih tožnica ne biva), vključujoč davke in zavarovanja, znašajo 359,73 EUR, in ne 171,50 EUR, kot je ugotovilo sodišče. Z nepremičninami in premičninami, ki sodijo v skupno premoženje bivših zakoncev, tožnica ne more razpolagati. S prodajo skupnega premoženja torej ne more pridobiti sredstev za plačilo sodne takse. Med pravdnima strankama sicer potekajo pogajanja glede delitve skupnega premoženja, ki pa še nekaj časa ne bodo končana. Tožnica je bila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010 z dne 4. 2. 2016, oproščena plačila sodne takse. Njeno premoženjsko stanje je sedaj še slabše kot tedaj, saj mora tožencu povrniti stroške postopka v višini 84.772,47 EUR, ki so že predmet izvršilnega postopka (I 1734/2020). Pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja bi moralo sodišče upoštevati tudi kreditne obveznosti v višini 5.618.710,09 EUR, ki so kot pasiva zajete v skupno premoženje. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je bilo tožnici na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010 z dne 9. 6. 2020, za postopek o predlogu za dopustitev revizije naloženo obročno plačilo sodne takse (pet obrokov po 435 EUR). Že nastale taksne obveznosti v skupni višini 870 EUR mesečno (po sklepih Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010 z dne 25. 4. 2019 in 9. 6. 2020), skupaj s terjatvijo iz naslova pravdnih stroškov presegajo tožničine finančne zmožnosti in ogrožajo njeno preživetje. Razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo odločitev, si tudi medsebojno nasprotujejo. Sodišče je najprej ugotovilo, da tožnica v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev ni imela obdavčljivih dohodkov, v nadaljevanju pa je ugotovilo, da je na svoj račun mesečno prejela 2.436,59 EUR. Sodišče tudi ni navedlo razlogov za odločitev, da se tožnici naloži plačilo sodne takse v desetih (in ne več) obrokih. Nenazadnje je sodišče na podlagi enakega dejanskega stanja tožnici naložilo plačilo nižje sodne takse (2.175 EUR) v manjših mesečnih obrokih (435 EUR).

3Pritožba je delno utemeljena.

4Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah: - da tožnica po podatkih FURS nima obdavčljivih dohodkov, - da tožnica iz naslova podjetništva (s. p.) v obdobju od februarja do aprila 2020 (tri mesece pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev) ni imela prihodkov, - da je imela tožnica v relevantnem obdobju na svojem transakcijskem računu prilive v povprečni višini 2.436,59 EUR/mesec, - da v skupno premoženje pravdnih strank, na katerem ima tožnica 50 % delež, sodijo (tudi) nepremičnine, katerih (po GURS) ocenjena vrednost (upoštevaje tožničin delež) znaša 570.417,20 EUR,³ - da je tožnica za obdobje od februarja do aprila 2020 izkazala stroške, povezane z vzdrževanjem nepremičnin (v katerih ne biva), v skupni višini 171,50 EUR, in - da tožnica na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010 z dne 25. 4. 2019, dolguje še štiri obroke sodne takse za pritožbeni postopek po 435 EUR mesečno (od skupno petnajstih). Opirajoč se na določbo 11. člena ZST-1⁴ je sodišče prve stopnje presodilo, da tožničino premoženjsko stanje ne utemeljuje taksne oprostitve (njeno premoženje presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka), utemeljuje pa obročno plačilo dolžne sodne takse, in sicer v desetih obrokih po 652,50 EUR (tožnica ne zmore takojšnjega plačila sodne takse v celotnem znesku). Upoštevajoč razpoložljivi znesek (2.436,59 EUR) in izkazane stroške (171,50 EUR in 435 EUR) je izračunalo, da bo tožnica po plačilu mesečnega obroka (652,50 EUR) razpolagala z zneskom (1.177,59 EUR⁵), višjim od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (804,36 EUR), kar pomeni, da njeno preživljanje ne bo ogroženo.

5Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v okvir ugotovljenih prejemkov zajelo tudi posojilo (M. M. kot posojilodajalca tožnici kot posojilojemalki), je nedopustna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP). Takšno navedbo bi morala tožnica, ki kot taksna zavezanka nosi trditveno in dokazno breme glede pogojev za taksno oprostitev (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), podati v predlogu za taksno oprostitev. Šteti je namreč, da so ji bili podatki o prilivih na njen transakcijski račun, ki jih je sodišče prve stopnje z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja pridobilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 12. člena ZST-1), znani.

6Neutemeljen je pritožbeni očitek o nasprotju med razlogi izpodbijanega sklepa. Ugotovitev, da tožnica po podatkih FURS nima obdavčljivih dohodkov, ni v nasprotju z ugotovitvijo o njenih prejemkih iz drugih virov. Pri ugotavljanju materialnega položaja osebe, ki uveljavlja pravice iz javnih sredstev, se kot premoženje upoštevajo tudi denarna sredstva na transakcijskem računu, kadar ne predstavljajo dohodka (6. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS v zvezi s prvim odstavkom 12.a člena ZST-1). Tožnica ni pravočasno trdila, še manj izkazala, da obstajajo ovire za financiranje dolžne sodne takse iz denarnih sredstev, ki niso bila pridobljena z delom.

7Pritožba se neutemeljeno zavzema za priznanje višjih stroškov za vzdrževanje nepremičnin. Tožnica je s predloženimi listinami (prilogi A15, A16)⁶ dokazala, da je imela v relevantnem obdobju stroške za vzdrževanje nepremičnin v višini 171,50 EUR. Stroški (359,73 EUR), kot jih je Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo v sklepu II P 000/2010-II z dne 9. 6. 2020, se nanašajo na (delno) drugo obdobje (december 2019 - februar 2020), poleg tega temeljijo na listinah, ki jih je tožnica (kot toženka v sporu II P 000/2010) predložila v sporu II P 000/2010.

8Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na sklep o taksni oprostitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010 z dne 4. 2. 2016. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je izpodbijani sklep oprt na pravnomočno sodbo (Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010 z dne 31. 8. 2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1329/2019 z dne 19. 12. 2019), s katero je bil ugotovljen obseg skupnega premoženja bivših zakoncev in deleža na njem. Gre za bistveno razlikovalno okoliščino, ki v času izdaje sklepa z dne 4. 2. 2016 ni obstajala.

9Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Kot ne more biti dvoma o tem, da tožnica ne more samostojno razpolagati s skupnim premoženjem (54. člen ZZZDR⁷ oziroma drugi odstavek 68. člena DZ⁸), pa tudi ne more biti dvoma o tem, da lahko tožnica s svojimi ravnanji bodisi pospeševalno bodisi zaviralno vpliva na potek pogajanj za delitev skupnega premoženja. Ker ni dokazala, da so razlogi za to, da skupno premoženje še ni razdeljeno, izključno na strani toženca, tožnica ne more biti deležna privilegija taksne oprostitve. Okoliščino, da tožnica premoženja kratkoročno (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse) ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo pri odločitvi, da se tožnici omogoči obročno plačilo dolžne sodne takse (takojšnje plačilo celotnega zneska takse bi zanjo predstavljalo preveliko finančno breme, ki ga ne zmore).

10Ker bo predmet delitve skupnega premoženja bivših zakoncev tudi premoženje, ki ga sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni upoštevalo (delovni stroji, umetniške slike), pritožbeno sodišče kot pomembni izpostavlja tudi okoliščini, da tožnica v tem sporu glede delovnih strojev zatrjuje prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe v višini 62.604,24 EUR oziroma 52.170,20 EUR za mesec (vezano na v letu 2010 ocenjeno vrednost strojev 3.390.000 EUR) in da tožnica glede 13 umetniških slik (v predlogu za taksno oprostitev) ni trdila, da so brez tržne vrednosti.

11Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožničinega materialnega položaja ni moglo upoštevati pasive skupnega premoženja, saj njena sedanja vrednost ni znana (sedanje stanje kreditnih obveznosti ni znano niti tožnici). Dopustno pritožbeno novoto, da so stroški postopka (84.772,47 EUR), v zadevi II P 000/2010 prisojeni v breme tožnice, že predmet izvršilnega postopka, pa je mogoče upoštevati na način, da je za znesek stroškov zmanjšana ugotovljena vrednost nepremičnega premoženja, ki sodi v skupno premoženje (570.417,20 EUR - 84.772,47 EUR). To pa je še vedno vrednost, ki močno presega 48 kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (27. člen ZSVarPre⁹ v zvezi z drugim odstavkom 12.a člena ZST-1).

12V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da tožnico (poleg takse za pritožbeni postopek, naložene s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010-II z dne 25. 4. 2019) bremeni tudi taksna obveznost za postopek o predlogu za dopustitev revizije, po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010-II z dne 9. 6. 2020, ne vpliva na pravilnost odločitve, saj je tožnica taksno obveznost za pritožbeni postopek že v celoti izpolnila.¹⁰

13Ker odločanje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks ni izključno matematična operacija (sodišče mora skrbno presoditi vse okoliščine), je pritožbeno sodišče pri presoji upoštevalo tudi dejstvi, da je bilo tožnici s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 000/2010-II z dne 9. 6. 2020 omogočeno plačilo dolžne sodne takse v mesečnih obrokih po 435 EUR, in da je tožnica v celoti izpolnila taksno obveznost za pritožbeni postopek (plačilo petnajstih obrokov po 435 EUR). Pritožbeno sodišče je v obeh dejstvih našlo podlago za spremembo izpodbijane odločitve na način, kot podredno predlaga pritožnica, torej da je povečalo število obrokov (iz deset na petnajst) in zmanjšalo višino posameznega mesečnega obroka (iz 652,50 EUR na 435 EUR).

14Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o obročnem plačilu (točka II izreka izpodbijanega sklepa) spremenilo tako, da je tožnica dolžna plačati sodno takso v višini 6.525 EUR v petnajstih obrokih po 435 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem delu je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami
² Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami
³ V ta okvir sodišče prve stopnje ni zajelo nepremičnine, v kateri tožnica biva.
⁴ Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvamiSodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1)
⁵ 2.436,59 EUR - 171,50 EUR - 435 EUR - 652,50 EUR
⁶ Ostale predložene listine so se nanašale na stroške, povezane z nepremičnino, v kateri tožnica živi, ter stroške, nastale v letu 2018 oziroma 2019.
⁷ Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami
⁸ Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembo
⁹ Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami
¹⁰ Po podatkih, ki izhajajo iz predloženega bančnega izpiska, je tožnica 12. 6. 2020 plačala 12. obrok od skupno 15. obrokov, zadnji obrok naj bi plačala septembra 2020.