VSM Sklep PRp 113/2020

Pritožbi prekrškovnega organa Finančne uprave Republike Slovenije se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo vlagateljic pravne osebe F.O.T. d.o.o. (v nadaljevanju pravna oseba) in odgovorne osebe pravne osebe A.H. (v nadaljevanju odgovorna oseba) podani po zagovornici ugodi in se plačilni nalog Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju prekrškovni organ) spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilki zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 19. člena v povezavi s četrtim odstavkom 19. člena in v zvezi s 6. členom Zakona o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR), ki sta ga storili s tem, da sta dne 6. 11. 2019 v dopoldanskem času predložili v elektronski obliki Finančni upravi Republike Slovenije v obdelavo račune za prejeto gotovino, ki niso bili davčno potrjeni, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavi, ker dejanje, ki se jima očita, ni prekršek, stroški ustavljenega postopka o prekršku pa bremenijo proračun.

2Sodišče prve stopnje kot razlog za takšno odločitev navaja, da v plačilnem nalogu, s katerim je prekrškovni organ spoznal storilki za odgovorni storitve očitanega jima prekrška, dejanski stan prekrška, ki se jima očita, ni dovolj opisan, saj v njem niso dovolj konkretizirana ravnanja kršiteljic, iz katerih bi bilo razvidno, kaj sta dejansko konkretno kršiteljici storili. Naveden je le čas storitve prekrškov in kraj, kjer bi naj bil prekršek storjen, kar pa ne zadošča, kot tudi ne zadošča okoliščina, da je očitano dejanje konkretizirano v uradnem zaznamku, z dne 8. 11. 2019, kot tudi ne, da je dejanje konkretizirano v vsebini dopisa s katerim je prekrškovni organ predal dokumentacijo Finančnemu uradu Murska Sobota, sektorju za nadzor, oddelek za obravnavo kaznivih dejanj, z dne 24. 11. 2019. Po presoji sodišča bi bilo vsekakor potrebno ob kraju in času storitve prekrška ter njegovi pravni kvalifikaciji določno navesti tudi račune, ki niso bili potrjeni, kot tudi navesti, kakšna je bila pomanjkljivost teh računov, torej da so bili ti računi brez EOR številke. Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da dejanje, kot se očita storilkama, ni prekršek.

3Zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča prekrškovni organ v pravočasni pritožbi poudarja, da je bil plačilni nalog izdan na podlagi neposrednih osebnih zaznav pooblaščene osebe prekrškovnega organa in storilkama vročen neposredno na kraju obravnave ter jima prekršek predočen. Takšen plačilni nalog, izdan v skladu z določbo prvega odstavka 57. člena ZP-1, pa se storilcu, če je ta navzoč na kraju prekrška, vroči takoj. Ob tem se mu hkrati ustno predstavi storjeni prekršek skupaj z dokazi, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu. Za takšen plačilni nalog se ne zahteva, da mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo dokazov. Kar je bilo na kraju predočeno storilkama, je prekrškovni organ zapisal v opisu dejanskega stanja ob predaji dokumentacije po vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog in to je bilo sodišču predloženo ob odstopu celotnega spisa. Prekrškovni organ se zato ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da je podana materialna kršitev določb ZP-1 iz 1. točke 156. člena ZP-1.

4Zagovornica storilk, odvetnica L.M., je vložila odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe.

5Pritožba je utemeljena.

6Tudi pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno postopek o prekršku zoper storilki na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker dejanje, opisano v plačilnem nalogu, ni prekršek. Prekrškovni organ je storilkama, pravni in odgovorni osebi, izdal plačilni nalog skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 na podlagi osebne zaznave in jima ta plačilni nalog tudi osebno vročil na kraju kršitve. Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.

7Plačilni nalog, ki je bil v obravnavanem primeru izdan pravni in odgovorni osebi, tako nima vseh sestavin odločbe ali sodbe o prekršku, saj nima izreka, zato se tudi ne zahteva, da bi bila odločilna dejstva, iz katerih bi bili razvidni konkretni izvršitveni znaki prekrška, povzeta kot opis dejanja. Zadostuje, da so ta odločilna dejstva in dokazi zanje predstavljeni storilkama na kraju samem¹.

8Prvostopenjsko sodišče se zato v obrazložitvi izpodbijane sodbe neutemeljeno sklicuje na sodbo VS RS IV Ips 94/2014, saj se navedena sodba ne nanaša na plačilni nalog, ampak se nanaša na odločbo o prekršku. V obravnavanem primeru pa storilkama ni bila izdana odločba ali sodba o prekršku, temveč plačilni nalog ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 57. člena ZP-1, ko se ob vročitvi plačilnega naloga kršitelju hkrati ustno predstavi storjeni prekršek in dokazi, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru storjeno. Šele, če je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, mora v skladu s petim odstavkom 57. člena ZP-1 prekrškovni organ sodišču posredovati tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu. Tudi določbi petega odstavka 57. člena ZP-1 je bilo po oceni pritožbenega sodišča zadoščeno z uradnim zaznamkom, z dne 8. 11. 2019.

9Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče povzema, da se za plačilni nalog, ki je izdan ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 57. člena ZP-1, ne zahteva, da mora ta vsebovati opis prekrška oziroma opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, ta se zahteva le v primeru izdaje plačilnega naloga po drugem odstavku 57. člena ZP-1, ko ne gre za neposredno uradno ugotovitev prekrška, pač pa za ugotovitev na podlagi obvestil in dokazov zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. V tem primeru pa plačilni nalog mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku, vendar pa tudi takega opisa ni mogoče enačiti z opisom prekrška, ki ga mora po četrtem odstavku 56. člena ZP-1 vsebovati izrek odločbe o prekršku².

10Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ob analogni uporabi osmega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo vsebinsko odločilo o vloženi zahtevi za sodno varstvo storilk.

¹ glej odločbo VS RS IV Ips 51/2015.
² glej tudi sodbo VS RS IV Ips 42/2014.