VSM Sodba I Cp 560/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške za odgovor na pritožbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da mora vsaki od tožnic plačati 42.150,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in jima povrniti 6.073,50 EUR njunih pravdnih stroškov.

2Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6Pritožba sodišču prve stopnje najprej očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka vendar ne pove, o čem naj bi ta kršitev bila (pritožba le delno prepiše določilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), zato se ta pritožbena graja ne more preizkusiti, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek, da je bila darilna pogodba veljavno sklenjena, ker zanjo ni predpisana pisna oblika. To sicer drži, vendar pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženki obstoja darilne pogodbe sploh ni uspelo dokazati.

8Pritožba ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, da je pokojni R. veliko pomenilo, da ima dovolj sredstev za starost in zato ni verjelo toženki, da ji je vsa denarna sredstva podarila, saj bi tako sama ostala brez denarja za kritje svojih lastnih pričakovanih in nepričakovanih potreb. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj ni verjelo toženki in njenim pričam, da ji je R. denar podarila še dokler je bila živa, ampak ugotavlja, da je toženki denar obljubila po smrti. Tako bi šlo za darilno pogodbo za primer smrti iz 545. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za takšno pogodbo pa je zahtevana stroga obličnost, saj mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega pa mora biti tudi listina o sklenitvi pogodbe izročena obdarjencu.

9Pritožbena trditev, da iz pričanja M.F. izhaja, da je R. toženki večkrat rekla, da si lahko denar na njenem računu zadrži kot darilo, je protispisa. Iz pisne izjave in izpovedbe te priče izhaja le, da je R. rekla, da je tudi finančno poskrbela za toženko, saj ji bo zapustila ves denar in ne da ji je prepustila ves denar, ki je pritekel na njen račun, za katerega je bila toženka pooblaščena. Takšna izjava obstoja darilne pogodbe v času življenja R. ne dokazuje.

10Neutemeljeno je tudi sklicevanje na izpovedbe prič I.G., V.D. in R.D., saj pritožba niti ne pove katera dejstva naj bi bila z izpovedbo teh prič dokazana.

11Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

12Izrek o pritožbenih stroških toženke je odpadel, ker niso bili priglašeni, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato tudi ona sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP).