545. člen OZ

Darilna pogodba za primer smrti, pri sestavi katere v obliki notarskega zapisa nista sodelovali dve zapisni priči, ni sklenjena v predpisani obliki. Zato je nična.

Pritrditi je pritožbi tožnika, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj tožnik nima pravice zahtevati zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi zavezovalnega pravnega posla oziroma zakaj je sodišče prve stopnje primarni tožbeni zahtevek zavrnilo.

Utemeljeno pa toženci v pritožbi opozarjajo, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do vseh njihovih pravno pomembnih navedb v zvezi z ničnostjo pogodbe, zaradi česar v sodbi manjkajo razlogi o vseh odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je prerasla v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora poznati pravo (iura novit curia) in je zato dolžno preizkusiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev. Status zemljišča (namembnost) predstavlja bistveno lastnost predmeta pogodbe (prvi odstavek 46. člena OZ), pogodba o ari pa je v konkretnem primeru imela naravo predpogodbe (prvi in tretji odstavek 33. člena OZ). Zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko presoditi navedbe tožencev o tem, da so bili pri sklenitvi pogodbe o ari (kot predpogodbe) v bistveni opravičljivi zmoti. Če bi ugotovilo, da so toženci ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečnega udeleženca v pravnem prometu (prvi odstavek 6. člena OZ), in da je bila torej njihova zmota opravičljiva, jih pogodba o ari ne zavezuje

Sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je izhodišče poslovne sposobnosti sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj ter se sposobnost razsojanja kot dejanska lastnost in poslovna sposobnost kot pravno priznana lastnost ne prekrivata vedno. Dejstvo, da je sodišče tožencem ponudilo možnost za postavitev še enega izvedenca, samo po sebi ne pomeni, da je bilo mnenje izvedenca A. A. nejasno. Toženci s predložitvijo izvedenskega mnenja izvedenca B. B. niso uspeli vzpodbuditi utemeljenega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenca A. A., da mu sodišče ne bi moglo slediti. Sodna praksa izjemoma dopušča postavitev novega izvedenca iste stroke, čeprav je že določen izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil, a v konkretnem primeru dvom, ki ga poudarja pritožba, ni take stopnje.

Če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.

Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo zakaj ni verjelo toženki in njenim pričam, da ji je R. denar podarila še dokler je bila živa, ampak ugotavlja, da je toženki denar obljubila po smrti. Tako bi šlo za darilno pogodbo za primer smrti iz 545. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za takšno pogodbo pa je zahtevana stroga obličnost, saj mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega pa mora biti tudi listina o sklenitvi pogodbe izročena obdarjencu.

Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična). V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.

1. Ni sporno, da je bila v obravnavani zadevi ena izmed dveh prič, ki sta sodelovali pri sestavljanju spornih notarskih zapisov, V.B., sestra obeh pogodbenih strank. Kot priča ne sme sodelovati oseba, ki je z udeležencem take pogodbe v sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena (4. točka 53. člena v zvezi z 22. členom ZN). 2. Dejstvo, da je V.B. v enakem sorodstvenem razmerju z obema pogodbenima strankama, ne zmanjšuje teže te obličnostne pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožba. 3. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopenjskega sodišča, da zaradi nespoštovanja tega obličnostnega pogoja ni mogoče šteti, da sta bila pogodba in aneks k njej sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).

Učinki darilne pogodbe za primer smrti so glede prehoda predmeta pogodbe enaki učinkom pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo OZ ureja v členih 557 do vključno 563. Prevedeno na konkreten primer to pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče dediču (pritožniku) ni bilo dolžno vročati zemljiškoknjižnega sklepa, s katerim je bila pri predmetni nepremičnini vpisana lastninska pravica na ime predlagatelja postopka.

Dediči kot pravni nasledniki pogodbenika oz. kot pogodbeniki se lahko na zapuščinski obravnavi sporazumejo o razvezi darilne pogodbe za primer smrti. Tak sporazum jih veže in ga v pritožbi z enostransko izjavo ne morejo preklicati.

Zgolj ustna izjava tožnikove hčerke o tem, da naj bi bil po njeni smrti podarjeni denar vrnjen, v nobenem primeru ne predstavlja relevantnega dejstva, ki bi lahko imelo za posledico utemeljen dajatveni zahtevek glede vtoževanega denarja.

Za prosto razpolaganje tožnika s spornim avtomobilom, bi bila potrebna registracija spornega avtomobila na tožnikovo ime. Ta pa bi bila možna le na podlagi listine o prenosu lastninske pravice. Le v primeru, da bi šlo za vozilo, ki bi bilo že odjavljeno iz prometa, in bi zato postalo navadna premična stvar, listina o prenosu lastninske pravice ne bi bila potrebna.