VSRS Sklep Cp 29/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je zavrnil pritožničin predlog za izločitev predsednika Višjega sodišča v Celju.

2Pritožnica v obširni laični pritožbi, ki je mestoma nerazumljiva, kot bistveno navaja, da predsednik Vrhovnega sodišča ni imel pravne podlage, da bi odločal o predlagani izločitvi, saj jo je vložila pravdno nesposobna oseba z napačno opredeljeno aktivno legitimacijo. Ne drži, da okoliščina, da je predsednik Višjega sodišča v Celju odločil, preden je bil sklep pravnomočen, ne vzbuja dvoma v nepristranskost, saj kaže na to, da se je zavedal, kakšna bo odločitev, preden jo je prejel. To pomeni, da sta se oba predsednika zavedala, kakšna bo odločitev ter sta se medsebojno ščitila. Predsednik višjega sodišča se je moral zavedati, da sklep le dan po njegovi izdaji ne more postati pravnomočen. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izločitev je eden izmed procesnih institutov, ki služi zagotavljanju pravic strank do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave kot dela pravice do sodnega varstva. Izločitev je pravica (orodje) strank za zagotavljanje poštenega postopka in legitimnosti sodstva. Ureditvi procesnih pravil za stranke, ki zahtevajo izločitev, sta namenjeni določbi 72. in 73. člena ZPP.

5V skladu s prvim odstavkom 73. člena ZPP o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. Že tu se pokaže, da je pritožničin očitek, uperjen kot razlog za izločitev proti predsedniku Višjega sodišča v Celju, češ da je dal predsednici prvostopenjskega sodišča navodilo, naj o predlogu za izločitev sodnice tega prvostopenjskega sodišča odloči sama, izkaže kot neutemeljen. Predsednica sodišča je imela za odločanje o predlogu za izločitev sodnice istega sodišča namreč podlago v prvem odstavku 73. člena ZPP.

6Če zahteva stranka izločitev predsednika sodišča, odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Ker je pritožnica predlagala izločitev predsednika Višjega sodišča, je bil za odločanje o njenem predlogu pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

7Pritožbeni očitek, da je predsednik Vrhovnega sodišča odločal o predlogu stranke, ki nima pravdne sposobnosti (pritožnica očitno misli sebe), pritožnici ne koristi, saj je v vsakem primeru prišla do vsebinske odločitve o svojem predlogu.

8Kar se tiče vedenja predsednika Višjega sodišča v Celju, ki naj bi o predlogu, za katerega je pristojen, odločil pred pravnomočnostjo sklepa o svoji ne-izločitvi, pa to samo po sebi ni razlog, ki bi kazal na pristranskost predsednika višjega sodišča, sploh ker je to dejanje, ki mu ga pritožnica očita, časovno nastopilo kasneje, tj. po tem, ko je predsednik Vrhovega sodišča že odločil o predlogu za izločitev predsednika višjega sodišča.

9V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

10Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).