UPRS Sodba III U 132/2020-10

Tožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega zastopanja po odvetniku v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v ... št. In 46/2009. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da morajo biti za odobritev brezplačne pravne pomoči v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter glede na ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča RS istočasno izpolnjeni tako materialni pogoji iz 12., 13. in 14. člena, kot tudi vsebinski pogoji iz 24. člena in posebni pogoji iz 8. člena, vse tega zakona. Kolikor prosilec enega od tako določenih pogojev ne izpolnjuje, se njegova prošnja zavrne.

2Po določbi 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (torej po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Skladno s tem je tožena stranka tožnico, ki je v izvršilni zadevi, za katero zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dolžnica, o tem poučilo ter jo pozvalo, naj v postavljenem roku z navedbo dejstev in s predložitvijo dokazov, ki ta dejstva podpirajo, verjetno izkaže obstoj razlogov za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki bi lahko po ZIZ preprečili nadaljnjo izvršbo. V tožničinem primeru bi šlo za vložitev ugovora po izteku roka, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen že pred številnimi leti.

3Tožnica je na poziv tožene stranke odgovorila, vendar pa je ni dopolnila v smislu izkazanosti razlogov za ugovor proti sklepu o izvršbi, posledično pa ni zadostila pogojem za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku izvršbe, saj ni verjetno izkazala razlogov za ugovor po izteku roka, ki bi lahko učinkovito preprečili izvršbo. Skladno s tem je zato sodišče njeno vlogo na podlagi 4. alineje 8. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnilo.

4Tožnica v tožbi in njeni dopolnitvi smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi in naj se njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi. V letu 1993 je banka takratnimi obrtnikom nudila limit za obratna sredstva v trgovinski dejavnosti prehrane. V tem obdobju so nastale na področju gospodarstva velike spremembe, ki so prinašale težave še posebej za manjše obrtnike, na katere ni bila pripravljena. Odpirala so se večja nakupovalna središča. Dolga ni bila sposobna poravnati. Njen namen je bil delati pošteno in plačevati obveznosti. V tem obdobju je bila tudi brez zaposlitve in dohodka, tako da ni imela nobene možnosti za odplačilo.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Tožbena navedba, da tožnica kljub dobrovernosti ni zmogla odplačati dolga, je tožbena novota, vendar pa tudi ob predpostavki njene dopustnosti ne bi vplivala na drugačno odločitev. Nezmožnost plačevanja dolga namreč v izvršilnem postopku ni relevanten ugovorni razlog in zato tožnica brezplačne pravne pomoči glede na 8. člen ZBPP ne more pridobiti.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila tudi vse ključne razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se zato pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči preverja tudi ali prosilec izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kolikor prosilec enega od tako določenih pogojev ne izpolnjuje, se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi.

9ZBPP, poleg navedenega, posebej določa zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoči ne dodeli, med drugim tudi kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo (4. alineja prvega odstavka 8. člena ZBPP). Ker je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno zastopanje v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v ... št. In 46/2009, v kateri je bil sklep o izvršbi že izdan in je postal pravnomočen pred več leti (v letu 2009), ima tožena stranka prav, ko ugotavlja, da bi bila do brezplačne pravne pomoči v tej zadevi upravičena le, kolikor bi verjetno izkazala tako obstoj razlogov za vložitev ugovora po izteku roka za ugovor, kot tudi, da so ti take narave, da bi učinkovito preprečili izvršbo.

10Po določbi 56. člena ZIZ lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem po izteku roka, je torej treba izkazati dvoje - obstoj ugovora, ki lahko učinkovito prepreči izvršbo (ugovorni razlogi so primeroma našteti v 55. členu ZIZ¹) ter to, da takega ugovora brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica teh dveh pogojev v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njeni dopolnitvi ni izkazala, prav tako pa tega ni izkazala niti v tožbi. Tožnica namreč le navaja, da je do nastanka njenih dolgov prišlo zaradi spremenjenih razmer na trgu, na katere se ni pripravila, da je ves čas želela svoje obveznosti odplačati, da pa ji tega njene premoženjske razmere ne omogočajo, vendar pa vse to niso ugovori, ki bi lahko preprečili izvršbo. Nezmožnost plačila namreč ni ugovorni razlog v izvršilnem postopku, ki bi lahko preprečil izvršbo niti ne gre za ugovorni razlog, ki ga tožnica ne bi mogla uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko je bil ta izdan. Ob upoštevanju prej citirane določbe 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je zato po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da tožnici zaprošene brezplačne pravne pomoči ne odobri, utemeljena.

11Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), izvedbe glavne obravnave pa stranki tudi nista predlagali. Dejansko stanje zadeve med strankama sicer ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), glede na tožbene ugovore, s katerimi tožnica kot podlago za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja razloge, ki jih v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP ni mogoče upoštevati, kar je pojasnjeno v predhodnih odstavkih, pa sodišče presoja, da za učinkovito sodno varstvo v zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna. Edini razlog, s katerim tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, je namreč njeno slabo premoženjsko stanje, ki pa, ob upoštevanju vsega doslej navedenega, po vsebini ne more vplivati na sprejeto odločitev.

¹ Prvi odstavek 55. člena ZIZ določa: " Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno; če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina; če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva; če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično; če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi; če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena; če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel; če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo; če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu; če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.