VSL Sodba II Cpg 428/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 2.270,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.093,49 EUR od 6. 12. 2018 in od zneska 176,59 EUR od 10. 12. 2018 (I. točka izreka); zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 176,59 EUR od 6. 12. 2018 do 9. 12. 2018 (II. točka izreka); toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 627,98 EUR (III. točka izreka).

2Zoper sodbo (smiselno zoper I. in III. točko izreka) se je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

6Glede zatrjevane kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena je Vrhovno sodišče¹ večkrat pojasnilo, da gre za navedeno kršitev v primeru tehničnih napak pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe; ko se sodišče torej še ni vrednostno opredelilo do povzetega dokaza. Tožena stranka očita napačno dokazno oceno listin, s katerimi je tožeča stranka dokazovala zakonito povečanje cene svojih storitev, s čimer očita napako, nastalo pri vrednostni opredelitvi sodišča do izvedenih dokazov. Njen očitek tako pomeni uveljavljanje v sporu majhne vrednosti nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Prilagoditev cene storitev indeksu rasti cen življenjskih potrebščin je bila med strankama dogovorjena v VII. členu pogodbe, torej je tožeča stranka podlago za povišanje cen imela. Glede dejstev v zvezi z ugovorom višine računov pa gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Tožena stranka pred sodiščem prve stopnje z izjemo že obrazloženega neutemeljenega ugovora, da tožeča stranka ni imela podlage za povišanje cen svojih storitev računov, ni podala nobenih drugih navedb glede višine, zato je tudi s pavšalno navedbo, da višina računov – vezana na javno dostopne podatke o indeksu rasti cen življenjskih potrebščin – ni pravilna, v pritožbi prekludirana.

8Zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka se tožena stranka pritožuje le v posledici očitane zmotne odločitve o glavni terjatvi, zato višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

9Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, tožeča stranka pa svoje stroške krije sama, saj glede na nedovoljene pritožbene navedbe odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.

¹ Npr. sodba II Ips 54/2018 z dne 25. 4. 2019, sodba in sklep II Ips 3/2019 z dne 5. 12. 2019 idr.