VSRS Sklep X DoR 226/2020-3
ECLI:SI:VSRS:2020:X.DOR.226.2020.3Področje: civilno procesno pravo, upravni spor, zaposlovanje
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti?
Obrazložitev
1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ), št. 11064-48/2018-3 z dne 14. 5. 2018 in 11064-67/2018-4 z dne 6. 6. 2018. Z njima je ZRSZ na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju ZSRR-2) zavrnil tožnikovi vlogi za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost (v nadaljevanju spodbuda za zaposlovanje) za dva pri njem zaposlena delavca. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovi pritožbi zoper navedeni odločbi zavrnil z odločbama št. 11008-195/2018/2 z dne 17. 8. 2018 in 11008-212/2018/2 z dne 10. 9. 2018.
2V obrazložitvi izpodbijane sodbe se je Upravno sodišče strinjalo s stališčem upravnih organov, da se spodbuda za zaposlovanje iz 27. člena ZSRR-2 nanaša na prikrajšanega delavca s problemskega območja, na katerem ima delodajalec sedež in kjer izvaja dejavnost. Pojasnilo je, da namen te spodbude ni le v tem, da spodbuja gospodarsko dejavnost oziroma zaposlovanje s strani delodajalca, temveč je tudi v tem, da povečuje možnost za zaposlovanje delavcev s problemskih območij, na katerih je visoka brezposelnost. Ker se v obravnavani zadevi z zaposlitvijo dveh delavcev iz Ljubljane ni zmanjšalo število nezaposlenih s problemskega območja, namen spodbude ni bil dosežen.
3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj revizijo dopusti.
4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago 27. člena ZSRR-2, glede katerega je sodna praksa Upravnega sodišča neenotna. Drugače kot v obravnavanem primeru je Upravno sodišče v zadevi I U 1208/2018 zavzelo stališče, da za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje ni odločilno, kje delavec živi, ampak je odločilno, kje delavec opravlja delo, v zadevi I U 2298/2018 pa je menilo, da sta odločilni obe navedeni okoliščini. Predlagatelj se sicer zavzema za še drugačno razlago, in sicer, da za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje zadostuje, da ima na problemskem območju sedež in opravlja dejavnost delodajalec.
6Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za enotno uporabo prava, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa dopustilo. Ob reševanju tega vprašanja bo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, ki izhajajo iz neenotnosti sodne prakse, na katera opozarja predlagatelj.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 10. 2020Nazaj na vrh ↑