VSRS Sklep II DoR 234/2020

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se odškodnina za razlaščene nepremičnine predlagateljice odmeri na znesek 514,70 EUR za parcelo z ID znakom 692/10, na znesek 3.219,09 EUR za parcelo z ID znakom 692/11, na znesek 868,02 EUR za parcelo z ID znakom 692/14 in na znesek 1.011,23 EUR za parcelo z ID znakom 11, skupaj 5.613,04 EUR. Navedeni znesek mora nasprotna udeleženka predlagateljici plačati v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (I. točka izreka). O stroških postopka bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mora nasprotna udeleženka plačati predlagateljici zakonske zamudne obresti od 20. 9. 2015 dalje (I. točka izreka). Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga predlagateljica predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ. Poudarja, da je pritožbeno sodišče s tem, ko je uporabilo pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 347. člena OZ, dejansko onemogočilo izenačitev položaja razlaščencev, ki jim je bilo nepremično premoženje dejansko odvzeto pred formalno razlastitvijo. Zatrjuje odstop od sodne prakse (II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 2018) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (zadeva Guiso-Gallisay proti Italiji). Odločitev Vrhovnega sodišča bi lahko podala jasen odgovor glede teka in eventualnega zastaranja zakonskih zamudnih obresti v primerih, ko so te del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve.

4Predlog je utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo glede tega vprašanja dopustilo.

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).