UPRS Sodba I U 945/2019-15

I. Tožba družbe A. d.o.o. se zavrne.

II. Tožba družbe B. d.o.o. se zavrne.

III. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava RS (v nadaljevanju davčni, finančni tudi prvostopenjski organ) zavrgla zahtevo prvotožeče stranke za izdajo odločbe o vračilu presežka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za obdobje april - junij 2016 prvotožeči stranki. Prvotožeča stranka sama trpi stroške postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je davčni organ 23. 5. 2018 prejel zahtevo prvotožeče stranke, v kateri uveljavlja molk prvostopenjskega organa v postopku odločanja o zahtevi za izdajo odločbe o vračilu presežka DDV in terja, da naj davčni organ ali izplača obravnavani presežek DDV ali pa o tem nemudoma izda odločbo. Davčni organ je 7. 12. in 28. 12. 2016 prejel vlogi prvotožeče stranke (A. d.o.o.) za priznanje lastnosti stranke oz. stranskega udeleženca v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN) obračuna DDV za obdobje april - junij 2016 pri davčnemu zavezancu B. d.o.o. - v likvidaciji. Davčni organ v temu postopku s sklepom DT 42301-335677/2016-3 z dne 21. 2. 2017 prvotožeči stranki ni priznal lastnosti stranke oz. stranskega udeleženca v skladu z 42. členom in 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zoper ta sklep je prvotožeča stranka sprožila upravni spor, ki se pri Upravnem sodišču RS vodi pod opr. št. I U 1529/2017 in v času izdaje tega sklepa še ni bil zaključen. V skladu s prakso Vrhovnega sodišča RS je priznanje lastnosti stranke oz. stranskega udeleženca pogoj za vsebinsko obravnavanje zadeve. Davčni organ meni, da prvotožeča stranka v vlogi za izdajo odločbe o vračilu presežka DDV za obdobje april - junij 2016 prvotožeči stranki ne uveljavlja kakšne svoje pravice in tudi ne more biti stranka v tem postopku, zato je navedeno vlogo zavrgel v skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.

3Pritožbeni organ je 21. 5. 2019 prejel zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in o pritožbi 11. 6. 2019 odločil. S sklepom je združil postopek pritožb družb B. d.o.o. - v likvidaciji in A. d.o.o. zoper sklepa Finančne uprave RS, DT 42301-335677/2016-24 in DT 42301-335677/2016-25, oba z dne 6. 6. 2018, v en postopek. Z odločbo pa je pritožbi družbe B. d.o.o. - v likvidaciji zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 in družbe A. d.o.o. zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018, zavrgel. Pritožbo družbe A. d.o.o. zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 je zavrnil. Pritožbi družbe B. d.o.o. - v stečaju pa je ugodil in sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Navedel je tudi, da za odločitev o stroških postopka organa druge stopnje v delu, ki se vrača v ponovni postopek, ni pristojen. V preostalem delu je zahtevo za vračilo stroškov zavrnil.

4Prvo in drugotožeča stranka sta vložili tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 in zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25, oba z dne 6. 6. 2018. Sodišče je obravnavo zadeve razdružilo tako, da je predmet obravnave v tej zadevi samo sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018, o tožbi zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-24 z dne 6. 6. 2018 pa bo sodišče odločalo pod opr. št. I U 1130/2019.

5Prvo in drugotožeča stranka sta zoper sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 vložili tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa v zvezi z zahtevo za izdajo odločbe o vračilu presežka DDV za obdobje april - junij 2016 prvotožeči stranki. Po izdaji sklepa in odločbe o pritožbi drugostopenjskega organa sta tožbo razširili tudi na sklep in odločbo pritožbenega organa. V tožbi uvodoma povzemata potek postopka in vztrajata, da sta v obravnavani zadevi obe aktivno legitimirani. Družba A. d.o.o. ima pravni interes tako za vložitev pritožbe, kot tudi za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep, saj se slednji nanaša na njeno zahtevo za izdajo odločbe za vračilo presežka DDV. Glede na to, da je Okrajno sodišča v Slovenski Bistrici pravnomočno zarubilo terjatev iz naslova DDV v korist družbe A. d.o.o. in jo preneslo v izterjavo, je slednja upravičena in dolžna voditi vse postopke za priznanje in izterjavo tega DDV, sicer bi bila v nasprotnem primeru odškodninsko odgovorna družbi B. d.o.o. - v likvidaciji, kar pojasni. Družba A. d.o.o. izkazuje pravni interes za vložitev predmetne tožbe. Družba B. d.o.o. - v likvidaciji pa ima prav tako pravni interes za vložitev tožbe, ker jo prav tako zavezuje pravnomočni rubež in prenos v izterjavo te terjatve na družbo A. d.o.o. in bi ravnala škodno, kolikor bi s svojo opustitvijo soglašala z ravnanji toženke. Pravni in dejanski interes je v tem, da bo lahko na podlagi odločbe o ugoditvi zahtevku za vračilo obravnavanega DDV družba A. d.o.o. kot upnica te zarubljene in nanjo v izterjavo prenesene terjatve, prisilno izterjala terjatev, enak pravni interes pa ima tudi družba B. d.o.o. - v likvidaciji. Pravni interes slednje je v tem, da bo družba A. d.o.o. prav z realizacijo v izterjavo prenesene terjatve znižala svoje terjatve do družbe B. d.o.o. - v likvidaciji, za poplačilo katerih je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici izdalo Sklep o izvršbi. Obe navedeni stranki pa imata interes za vračilo presežka obravnavanega DDV in da bosta v nadaljevanju realizirali ustavno zagotovljeno pravico do nadaljnjih pravnih sredstev zoper morebitno odločbo o zavrnitvi zahteve za vračilo presežka obravnavanega DDV. V zadevi je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka in kršitev ustavne pravice do sodnega varstva ter ustavnega načela enakosti pred zakonom, ki jo je storila toženka, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zaključuje, da družba A. d.o.o. nima aktivne legitimacije za vložitev zahteve za izdajo odločbe za vračilo predmetnega presežka DDV in naj bi ji takšna legitimacija šla šele po tem, ko bi ji bil predhodno priznan status stranke oz. stranskega udeleženca. Sklicuje se na drugi odstavek 200. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega ureditev se razteza tudi na upravni spor, kar pojasni. Davčni organ je samovoljno in arbitrarno zaključil, da družba A. d.o.o. v tej zadevi ne uveljavlja kakšne svoje pravice, kar pa ne drži. Kršeno je ustavno načelo vezanosti na pravnomočno sodno odločbo. Predmetno terjatev iz naslova obračuna DDV za obdobje od 1. 4. 2016 do 30. 6. 2016 v znesku 351.634,00 EUR z zapadlostjo 29. 7. 2016 spp. je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s Sklepom VL 22000/2016 z dne 12. 7. 2016 in 29. 8. 2016 v izvršbi zarubilo v korist družbe A. d.o.o. kot upnice v izvršilnem postopku zoper dolžnico, družbo B. d.o.o. - v likvidaciji in jo navedeni upnici preneslo v izterjavo. Slednje je 3. 1. 2017 potrdilo s Sklepom II Ip 804/2016 Višje sodišče v Mariboru. Navedena zadeva je pravnomočno rešena. S pravnomočnim rubežem in prenosom terjatve na družbo A. d.o.o. slednja pridobi pravico, da se udeležuje davčnega postopka v zvezi s to terjatvijo kot stranka ali pa kot stranski udeleženec, česar pa ji toženka ne priznava. Ker je toženka nezakonito in neustavno sklenila, da se obravnavana zahteva družbe A. d.o.o. zavrže, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar pojasni. Podana je tudi kršitev materialnega prava, saj ima upnik zarubljene terjatve pravico udeleževati se postopka za izterjavo dolžniku zarubljene terjatve. Izpodbijani sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev in je zato nezakonit. Sodišču prvo in drugotožeča stranka predlagata, da naj tožbi ugodi in sklep Finančne uprave RS DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018 odpravi ter jima tudi prisodi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka od vročitve do plačila.

6Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je pritožbeni organ odločil o pritožbi 11. 6. 2019 in jo zavrnil. Sodišču predlaga, da naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Ker gre predmet izpodbijanja v obravnavani zadevi procesni sklep, je na podlagi določbe 2. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zadevo obravnavala sodnica posameznica.

K točki I izreka:

8Tožba prvotožeče stranke (družbe A. d.o.o.) se zavrne. Predmet tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo družbe A. d.o.o. za izdajo odločbe o vračilu obravnavanega presežka DDV družbi A. d.o.o. Pritožbeni organ je pritožbo prvotožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnil in obrazložitev prvostopenjskega organa dopolnil, kar je razvidno na strani 4 odločbe pritožbenega organa. Povedano drugače, sodišče v tem upravnem sporu presoja ali je davčni organ z izpodbijanim sklepom ob upoštevanju dopolnjene obrazložitve pritožbenega organa pravilno odločil, da prvotožeča stranka za vložitev zahteve za izdajo odločbe o vračilu presežka obravnavanega DDV ni legitimirana in jo je zavrgel na podlagi 2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP. Davčni organ meni, da prvotožeča stranka v tem postopku ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi (ne izkazuje obstoja pravnega interesa) in tudi ne more biti stranka tega postopka, s čimer se strinja tudi sodišče.

9Sodišče se strinja z ugotovitvijo pritožbenega davčnega organa, da prvotožeča stranka v obravnavanem postopku ni podala vloge za priznanje položaja stranke ali stranskega udeležanca, marveč zgolj vlogo za izdajo odločbe o vračilu obravnavanega DDV prvotožeči stranki. Lastnost stranke in pravni interes v upravnem postopku opredeljujeta 42. člen in 43. člen ZUP, udeležence davčnega postopka opredeljujeta 11. člen in 12. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Opredelitev davčnega zavezanca po Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) vsebuje 5. člen. Na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZUP mora subjekt, ki zahteva udeležbo v upravnem postopku navesti, v čem je njegov pravni interes, česar pa prvotožeča stranka v obravnavani vlogi ne zatrjuje. Iz navedene vloge izhaja le zatrjevanje prvotožeče stranke, da je bila nanjo prenesena terjatev v sodnem postopku, s čimer tudi po mnenju sodišča ni izkazala obstoja pravnega interesa za konkreten davčni postopek obravnave zahteve prvotožeče stranke za izdajo odločbe za vračilo presežka DDV po obračunu DDV za obdobje april - junij 2016, ki ga je davčnemu organu predložil davčni zavezanec B. d.o.o. - v likvidaciji. Prvotožeča stranka v obravnavani vlogi ne zatrjuje, da bi iz obračuna DDV-O za obdobje april - junij 2016, ki ga je predložila družba B. d.o.o. - v likvidaciji in glede katerega prvotožeča stranka zahteva vračilo presežka DDV izhajalo, da je prvotožeča stranka upravičena do vračila. V navedenem postopku obravnave zahteve za vračilo morebitnega presežka DDV bi bila aktivno legitimirana za vložitev vloge le družba B. d.o.o. - v likvidaciji, ki je obračun DDV-O tudi predložila davčnemu organu. Na podlagi 42. člena ZUP je v upravnem postopku lahko stranka vsaka fizična ali pravna oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranka je lahko subjekt, če je lahko nosilec pravic ali obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku.

10Prvotožeča stranka temu ugovarja in navaja, da je terjatev iz naslova obračuna DDV za obdobje od 1. 4. 2016 do 30. 6. 2016 v znesku 351.634,00 EUR z zapadlostjo 29. 7. 2016 s pp. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s Sklepom VL 22000/2016 z dne 12. 7. 2016 in 29. 8. 2016 v izvršbi zarubilo v korist družbe A. d.o.o. kot upnika v izvršilnem postopku zoper dolžnika B. d.o.o. - v likvidaciji in jo navedenemu upniku preneslo v izterjavo. To odločitev je 3. 1. 2017 potrdilo s Sklepom II Ip 804/2016 Višje sodišče v Mariboru in je tako zadeva pravnomočno rešena. Posledično prvotožeča stranka meni, da je upravičena in dolžana kot stranka ali stranski udeleženec voditi vse postopke za priznanje in izterjavo tega DDV. Z navedenim se sodišče ne strinja. Res je zadeva v civilnem postopku rešena na predhodno naveden način. V obravnavanem primeru pa gre za davčno zadevo, saj je bil predmet tega postopka obravnava zahteve prvotožeče stranke za izdajo odločbe o vračilu presežka DDV za obdobje april - junij 2016 prvotožeči stranki. Davčne zadeve pa se obravnavajo po pravilih davčnega postopka, torej v skladu z določbami ZDavP-2. Kolikor pa vprašanja davčnega postopka niso urejena v ZDavP-2, se v skladu z 2. členom ZDavP-2 uporablja ZUP. Na podlagi 97. člena ZDavP-2 terjatev zavezanca za davek ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih niti predmet davčne izvršbe. Medsebojna razmerja med prvo in drugotožečo stranko so civilne narave in niso predmet davčnega postopka in se tudi ne presojajo v tem upravnem sporu. Z rubežem terjatve in njenim prenosom v izterjavo upnik zoper dolžnikovega dolžnika ne pridobi izvršilnega naslova. Prvotožeča stranka po presoji sodišča v obravnavani vlogi ni konkretno opredelila, katero pravno korist zasleduje. Zgolj predhodno navedene trditve pa za izkazovanje obstoja pravnega interesa v obravnavani zadevi tudi po mnenju sodišča ne zadostujejo. Do predhodno navedenega ugovora prvotožeče stranke se je obširno in argumentirano opredelil pritožbeni organ na straneh 5 do 7 obrazložitve svoje odločbe, s čimer se sodišče v celoti strinja.

11Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožba prvotožeče stranke neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

12Pritožbeni organ je s svojim sklepom in odločbo DT-499-16-115/2018-9 z dne 11. 6. 2029 pritožbo drugotožeče stranke (družbe B. d.o.o. - v likvidaciji) zoper sklep davčnega organa (DT 42301-335677/2016-25 z dne 6. 6. 2018), s katerim je davčni organ zavrgel zahtevo družbe A. d.o.o. za izdajo odločbe o vračilu obravnavanega presežka DDV družbi A. d.o.o., zavrgel. Sklep davčnega organa predstavlja postopkovni sklep o aktivni legitimaciji drugotožeče stranke v postopku odločanja davčnega organa o zahtevku prvotožeče stranke (družbe A. d.o.o.). Iz obrazložitve sklepa in odločbe pritožbenega organa na strani 10 obrazložitve izhajajo po presoji pravilni razlogi za zavrženje pritožbe drugotožeče stranke. Tudi po presoji sodišča se v predmetnem upravnem postopku ni odločalo o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi drugotožeče stranke. Povsem pravilno je pritožbeni organ ugotovil, da za obravnavni postopek drugotožeča stranka ni izkazala svojega pravnega interesa in ni upravičena oseba, ki bi lahko vložila pritožbo, kar izhaja tudi iz točke 10 obrazložitve te sodbe. Pritožbo namreč lahko vloži oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. To pa je oseba, na zahtevo katere je bil začet postopek ali oseba zoper katero teče postopek (42. člen ZUP). Po povedanem je pritožbo drugotožeče stranke pritožbeni organ po mnenju sodišča na podlagi 246. člena ZUP pravilno zavrgel, saj jo je vložila neupravičena oseba. Glede na navedeno je tako tožba drugotožeče stranke neutemeljena.

K točki III izreka:

13Sodišče je zavrnilo zahtevo prvotožeče in drugotožeča stranke za povrnitev stroškov postopka na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali se postopek ustavi.