VSL Sodba II Cp 1559/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.1559.2020Področje: stvarno pravo, civilno procesno pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 5.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške postopka.
2Toženka je vložila laično pritožbo brez opredeljenega pritožbenega predloga. Poudarja, da njen dom ni naprodaj. Tožnici očita izsiljevanje, pri katerem tožnici pomaga odvetništvo, ki ji zagotavlja pravno podlago, kot da bi šlo za pravno razmerje s toženko.
3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Uradni pritožbeni preizkus je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
6Upoštevaje neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki solastnici sporne nepremičnine in da toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica brez pravne podlage, torej neupravičeno prikrajšana za souporabo, zato ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino. Sicer pa je sodišče prve stopnje za svojo presojo navedlo jasne in izčrpne dejanske in pravne razloge, ki jih ni treba ponavljati.
7Toženkini pritožbeni očitki so zgrešeni. Tožnica je kot solastnica nepremičnine upravičena do zahtevanega pravnega varstva. Ne gre torej za nedopustno izsiljevanje, kot poskuša prikazati pritožba.
8Pravdni stranki resda nista v pogodbenem (najemnem) razmerju, sta pa v solastninski skupnosti. To pomeni, da je toženka pri izvrševanju posesti, uporabi, razpolaganju in upravljanju s solastno nepremičnino omejena s tožničinimi istovrstnimi solastninskimi upravičenji (66. in 67. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Ker doslej tega ni upoštevala, se zahtevanemu plačilu za tožničino prikrajšanje ne more uspešno upirati (96. člen SPZ v zvezi s 198. členom Obligacijskega zakonika).
9Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 22. 4. 2021Nazaj na vrh ↑