VSL Sklep II Kp 5615/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi tretjega v zvezi s prvim in drugim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožnico, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 ter drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Oškodovano družbo je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo ter odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP bremenijo proračun.

2Zoper sklep je pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka vložila okrožna državna tožilka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne senatu prvostopenjskega sodišča v novo odločanje.

3Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik, odvetnik A. A. iz Ljubljane, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožbe ne dopusti in kazenski postopek zoper obdolženca ustavi.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče zaradi jasnosti uvodoma pojasnjuje, da gre sicer pritrditi pritožnici, da niso izpolnjeni pogoji za zavrženje obtožnice kot nepopolne vloge po tretjem odstavku 76. člena ZKP. Predmetna obtožnica po presoji pritožbenega senata vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih za obtožnico določa 269. člen ZKP. Obtožnica obsega navedbo, na katerega obdolženca se nanaša, opis kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, označbo sodišča, pred katerim naj bo glavna obravnava, predlog, kateri dokazi se naj izvedejo na glavni obravnavi, obrazložitev z opisom stanja stvari, navedeni so dokazi, s katerimi se ugotavljajo odločilna dejstva, zagovor obdolženca in stališče tožilke o navedbah obrambe.

6Vendar pritožnica hkrati utemeljeno opozarja, da prvostopenjsko sodišče sploh ne bi smelo uporabiti določbe 76. člena ZKP. Kakor pravilno povzema pritožnica je namreč 76. člen ZKP splošna določba in se uporabi le takrat, kadar zakon za določene vloge ne vsebuje posebnih določb.¹ Prvostopenjsko sodišče sicer lahko postopa v skladu s specialno določbo drugega odstavka 276. člena ZKP, ki ureja formalni preizkus obtožnice, ki ga opravi t.i. zunajobravnavni senat ob odločanju o ugovoru zoper obtožnico, dodatne razloge za zavrženje v tej fazi postopka pa ureja drugi odstavek 277. člena ZKP. Vendar v tej fazi postopka zunajobravnavni senat še vedno ne odloča o vsebinski utemeljenosti obtožbe, temveč o utemeljenosti obtožnice kot oblike obtožbe.

7Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo določbo 76. člena ZKP, zato je podana relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Slednja je nedvomno vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa, saj se je uporaba napačne pravne podlage odrazila v napačni odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je obtožnico zavrglo, ne da bi odločilo o ugovoru.²

8Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa dejansko izhaja, da je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da iz opisa dejanja ni razvidno, v katerih dejstvih naj bi se kazala obdolžencu očitana zloraba položaja kot zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. To pa pomeni, da je prvostopenjsko sodišče dejansko presodilo, da da opisano dejanje ni kaznivo dejanje.

9Formalni preizkus obtožnice po drugem odstavku 276. člena ZKP obsega zgolj vprašanje, ali je obtožni akt sestavljen skladno z 269. členom ZKP,³ pri čemer se po 2. točki prvega odstavka 269. člena ZKP presoja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja,⁴ ne pa tudi, ali ta opis vsebuje zadostno konkretizirane zakonske znake kaznivega dejanja – torej ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje.

10Preverjanje prvostopenjskega sodišča, ali so v opisu dejanja konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, pa je del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnice, skladno s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.⁵ Če obtožnica ne prestane materialnega preizkusa ob obravnavi ugovora, je potrebno odločiti, da se obtožba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi, s čimer zadeva pridobi status že razsojene stvari in se aktivira načelo ne bis in idem.

11Ker torej iz obrazložitve izhaja, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja, hkrati pa je iz izreka razvidno, da je prvostopenjsko sodišče obtožnico zavrglo na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki terja razveljavitev izpodbijane odločbe.

12Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču (zunajobravnavnemu senatu) v novo odločanje, v fazo vsebinskega preizkusa ugovora zoper obtožnico po 277. členu ZKP. Če pa bo pri tem preizkusu ugotovilo, da opis kaznivega dejanja v obtožnici ne obsega konkretizacije vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega ali nobenega drugega kaznivega dejanja, bo moralo odločiti po določbi prvega odstavka 277. člena ZKP.

¹ Mag. Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 177.
² Mag. Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 615.
³ Ibid., str. 603, 604, 614.
⁴ Ibid., str. 939.
⁵ Dr. Dežman Z., Erbežnik, A, Kazensko procesno pravo Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 817.