VSRS Sklep III Ips 58/2019

I. Reviziji tožene stranke se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede 158.253,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih tam navedenih zneskov in v celoti v tretjem odstavku izreka (III./1. in III./2. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišče v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 je vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede 73.395,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih tam navedenih zneskov in v tretjem odstavku izreka (IV./1. in IV./2. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15324/2016 z dne 18. 2. 2016 je vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka glede 20.808,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih tam navedenih zneskov in v tretjem odstavku izreka (V./1. in V./2. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 13.181,63 EUR pravdnih stroškov (VI. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke glede izpodbijane III./1., III./2., IV./1., IV./2., V./1., V./2. in VI. točke izreka zavrnilo. Odločilo je, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

3Toženka je v skladu s sklepom III DoR 42/2019-10 z dne 18. 6. 2019 zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (370. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter spremeni izpodbijani sodbi tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in relevantne sklepe o izvršbi razveljavi še v 1. in 3. točki izreka oziroma podredno, da sodbo in sklep sodišča druge stopnje ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču druge stopnje oziroma podredno sodišču prve stopnje.

4Tožnica je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Okvir spora in dejansko stanje zadeve

5Tožeča stranka (kot izvajalka) toži za plačilo za opravljena dela v Splošni bolnišnici A. (pri toženki kot naročnici) v obdobju od junija 2014 do decembra 2015 po Pogodbi o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevzemom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja z dne 1. 20. 2010 s pripadajočimi aneksi (v nadaljevanju Pogodba). Tožena stranka je zahtevala znižanje pogodbeno dogovorjenega plačila, saj tožnica ni zagotavljala prisotnosti 70 oseb dnevno, kot izhaja iz razpisne dokumentacije in Pogodbe. Poleg tega za vodenje in nadzor storitev čiščenja tožnica ni zagotavljala prisotnosti strokovno ustrezno usposobljene osebe.

6V revizijskem postopku so pravnorelevantna še naslednja dejstva, na katera je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP):

- Pogodba je bila sklenjena po postopku javnega naročila. Sklenjena je bila za določen čas 5 let (do 1. 10. 2015), nato pa za določen čas še podaljšana.

- V Pogodbi je med drugim določeno: Predmet storitvene obveznosti tožeče stranke so storitve čiščenja in transporta. Te mora opraviti strokovno in kvalitetno, obseg, pogostost, vsebina in način čiščenja pa morajo ustrezati opisom v razpisni dokumentaciji in ponudbi izvajalca (prvi odstavek 5. člena Pogodbe). V primeru sprememb doktrine na področju čiščenja in razkuževanja lahko naročnik spremeni vsebino sistema čiščenja, kar mora izvajalec sprejeti. Če navedena sprememba povzroči dodatne stroške, jih je naročnik dolžan na podlagi aneksa k tej pogodbi pokriti (tretji odstavek 5. člena Pogodbe). Da storitvena obveznost tožeče stranke obsega čiščenje in transport, je razvidno tudi iz več drugih določil Pogodbe (npr. tretji odstavek 8. člena in 13. člen Pogodbe).

- Razpisna dokumentacija (ki je torej glede na 5. člen Pogodbe, prav tako kot ponudba, del Pogodbe) opredeljuje obseg del in storitev, ki jih je izvajalec dolžan opraviti. Iz tabele na strani 58 izhaja, da je skupno število dnevno prisotnih 70 oseb med tednom, v razpredelnici pa je navedeno, po kakšni časovni dinamiki je zagotovljena prisotnost teh oseb. Na 26. strani ponudbe v zadnji alineji je navedeno, da ima tožeča stranka usposobljeni kader za izvajanje storitev čiščenja in transporta tako, da je pri ponudniku namensko zaposlenih toliko oseb s končano osnovno šolo, da bo zagotovljena dnevna prisotnost 70 oseb.

- Tožeča stranka je v spornih mesecih izvajala storitve z bistveno manjšim številom zaposlenih kot 70. Toženka je na to napako ob prejetju računov opozarjala.

- Iz ponudbe tožeče stranke v postopku naročanja izhaja, da je bila cena čiščenja opredeljena s ceno na m2, cene transporta in receptorskih del pa s skupno ceno.

- V Pogodbi in razpisni dokumentaciji je določeno še, da bo tožeča stranka nadzor in vodenje izvajanja storitev čiščenja in transporta zagotovila vsaj z eno strokovno usposobljeno osebo s končano VII. stopnjo izobrazbe, to je diplomirani sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene. Delo te osebe poteka od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, 40 ur tedensko, po potrebah tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih; v primeru odsotnosti bo osebo za vodenje in nadzor čiščenja in transporta nadomeščala pod enakimi pogoji enako izobražena in usposobljena oseba, ki je s tožečo stranko prav tako v rednem delovnem razmerju. Oseba, ki opravlja nadzor, mora biti stalno dosegljiva pooblaščeni osebi naročnika.

- Za toženko je ta nadzor izvajala A. A., ki zahtevane izobrazbe diplomirani sanitarni inženir nima.

- V postopku toženka ni dokazala, da bi bile storitve čiščenja, ne glede na zgoraj navedeno, pomanjkljivo opravljene.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

7S sklepom III DoR 42/2019-10 z dne 18. 6. 2019 je Vrhovno sodišče na predlog toženke revizijo dopustilo glede vprašanja, ali zahtevana kvantitativna izpolnitev in zahtevana lastnost izvajalca lahko predstavljata rezultat podjemne pogodbe oziroma ali odstop od teh zahtev lahko predstavlja napako izvršitve posla.

Odločitev sodišč nižjih stopenj

8Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku glede izpodbijanega dela ugodilo. Glede nezagotavljanja dnevne prisotnosti 70 delavcev tožeče stranke je zaključilo, da gre za napako izpolnitve, ki jo je toženka dokazala, ni pa ustrezno zatrjevala in dokazala razlike med vrednostjo izpolnitve brez napake in z napako, ker ni ustrezno zatrjevala, kolikšen delež v pogodbeno dogovorjeni ceni predstavlja strošek zaposlenih. Glede odsotnosti sanitarnega inženirja pa je zaključilo, da je šlo pri Pogodbi za obligacijo rezultata čiščenja, zato bi morala toženka zatrjevati in dokazati slabo kvaliteto čiščenja. Navedbe toženke v zvezi s tem pa je ocenilo kot preveč pavšalne in ohlapne, tudi vzročna zveza med neustrezno izobrazbo delavke ter preveč pavšalno zatrjevanimi nekvalitetnimi storitvami ni dokazana. Tožena stranka je tak način izvajanja več let tolerirala in tudi ni določila posledic v primeru kršitve te določbe.

9Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in presodilo, da ima določba o prisotnosti 70 delavcev dnevno pravno naravo navodil o načinu izvršitve posla, ki pa na presojo pravilnosti podjemnikove izpolnitve (opravljena storitev čiščenja) nimajo nobenega vpliva. Poleg tega je cena čiščenja dogovorjena na m2 in ne morebiti glede na število prisotnih delavcev. Glede obveznosti sanitarnega inženirja je pritrdilo sodišču prve stopnje. Dogovorjena prisotnost sanitarnega inženirja ima značilnost navodil o načinu izvršitve posla, ki ne morejo vplivati na presojo pravilnosti podjemnikove izpolnitve. Da bi lahko bili ugovori uspešni, bi morala zatrjevati, da se je neustrezna izobrazba odražala v nepravilnem izvajanju nadzora nad izvedbo storitev tožnice.

Glede utemeljenosti revizije

10Revizija je utemeljena.

11Toženka v reviziji vztraja na trditvi, da bi se morala dogovorjena pogodbena cena znižati, ker na delovnem mestu tožnica ni zagotavljala dnevne prisotnosti 70 ljudi in ker je nadzor in vodenje nad čiščenjem opravljala oseba, ki ni imela zahtevane izobrazbe diplomirani sanitarni inženir.

12Predmet obveznosti tožnice so bile storitve čiščenja in transporta, te pa je morala opraviti strokovno in kvalitetno (prvi odstavek 5. člena Pogodbe). Sodišči nižjih stopenj sta pravilno povzeli relevantno materialno pravo, in sicer, da ima taka pogodba naravo podjemne pogodbe. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakona, v nadaljevanju OZ). Na splošno res velja, da predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, torej opravljeno delo. Posamezne aktivnosti (dela, opravila), ki jih mora opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, sama po sebi niso predmet njegove storitvene obveznosti.¹ Ker ima podjemnikova storitev značilnost obligacije rezultata, podjemnik nosi tveganje, da bo ta rezultat dosegel.

13Vendar pa zgoraj navedena stališča veljajo le pod predpostavko, da se glede načina izvajanja dela podjemnika stranki pogodbe nista drugače dogovorili. Iz prvega odstavka 626. člena OZ namreč izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. Če je dogovor drugačen in je torej specifično izražen končni interes naročnika izvajalcu znan, je z njim izvajalec omejen in je nanj vezan. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni tudi nepravilnost v izpolnitvi.

14Za tak primer gre prav v tej zadevi. Stranki sta se izrecno dogovorili za dnevno prisotnost 70 oseb, kar je bilo posebej pomembno za izvajanje splošne bolnišnične dejavnosti toženke. Pogodba je sklenjena na podlagi javnega razpisa, ki je v razpisni dokumentaciji opredeljeval način izvršitve del, in sicer so morali obseg, pogostost in način čiščenja ustrezati opisom v razpisni dokumentaciji in ponudbi izvajalca (prvi odstavek 5. člena Pogodbe). Kar se tiče števila zaposlenih je, kot je navedeno v povzetku dejanskega stanja, v dokumentaciji zahtevano skupno število delavcev in opredeljen delovni čas transportne ekipe. Opredeljeno je, da ima tožeča stranka usposobljen kader za izvajanje storitev čiščenja in transporta tako, da je pri ponudniku namensko zaposlenih toliko oseb s končano osnovno šolo, da bo zagotovljena dnevna prisotnost 70 oseb, navedeno pa je tudi, po kakšni časovni dinamiki poteka zagotovitev 70 oseb. Tožnica je čiščenje izvajala z bistveno manjšim številom zaposlenih, na kar jo je toženka dlje časa opozarjala.

15Za presojo obravnavane zadeve pa je, poleg izrecnih pogodbenih določil, ključna tudi toženkina specifična dejavnost, saj gre za splošno bolnišnico. Splošno znano je, kar navaja toženka, da je zahtevani standard čistoče bistveno drugačen kot pri drugih naročnikih. Gre za ničelno toleranco glede napak in nedoslednosti in gre za izogibanje vsakršnim tveganjem nastanka bolnišničnih okužb. Obseg čiščenja je lahko dnevno zelo različen, zato je potrebna prisotnost zahtevanega velikega števila izvajalcev, da se lahko čiščenje tekoče in brez vsakih napak opravlja. Tudi če v določenem trenutku prisotnost delavcev ni potrebna, se lahko take napake izkažejo šele pri izrednih dogodkih.

16Enako velja glede nezagotavljanja nadzora po ustrezno izobraženi osebi. Izrecna pogodbena določila so, da bo tožeča stranka za nadzor in vodenje izvajanja storitev čiščenja in transporta zagotovila vsaj eno strokovno usposobljeno osebo s končano VII. stopnjo izobrazbe, to je diplomirani sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene in da mora biti ta oseba stalno dosegljiva pooblaščeni osebi naročnika. Toženka navaja, da se oseba, ki ni imela ustrezne izobrazbe in je izvajala nadzor, ni zavedala tveganj v sferi bolnišnične higiene, ki lahko povzročijo kritične dogodke, kot so okužbe, prav tako naj ne bi poznala kontrolnih in intervencijskih postopkov. Bolnica mora zagotoviti najvišje možne standarde čiščenja in ji ni mogoče naložiti tveganj, da zaradi neustreznega izvajanja pogodbe dejansko tudi pride do teh tveganih dogodkov.

17Tem zahtevam je bila prilagojena tudi pogodbena cena, čeprav je bila določena na očiščeni m2. Tudi v ceno na m2 je namreč vključen strošek predvidenega števila zaposlenih in ustrezno izobraženega kadra.

18Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej, da glede na okoliščine obravnavane zadeve zahtevana kvantitativna izpolnitev (dnevna prisotnost 70 oseb) in zahtevana lastnost izvajalca (izobrazba nadzorne osebe) predstavljata rezultat podjemne pogodbe oziroma odstop od teh zahtev predstavlja napako izvršitve posla. Zato ima toženka (načeloma) pravico do znižanja pogodbene cene.

Napotki za nadaljnje odločanje

19Sodišče druge stopnje je kot najpomembnejši razlog za ugotovitev, da je tožbeni zahtevek utemeljen po podlagi, štelo, da ne gre za napako pri izvršitvi posla, kar je materialnopravno napačno. Posledično se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je znižanje pogodbeno dogovorjene cene toženka ustrezno izkazala. To se bo glede na pritožbene ugovore presojalo v ponovnem postopku, saj ne sodi v okvir dopuščenega vprašanja. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

Glede stroškov revizijskega postopka

20Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ N. Plavšak v. N. Plavšak in M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 734.